Page 19 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

2

Problemsko delo

Izvedba problemskega dela zajema tri splošne korake: razvoj problema,
začetno poizvedovanje in raziskovanje ter rešitev problema. Čeprav je
model prilagodljiv in so učitelji razvili več različic metode, njegovo jedro
sestavljajo naslednje značilnosti: učenje je vedno osredotočeno na učeče
se skupnosti, tovrstno učenje je primerno za manjše skupine, učitelji pre-
vzamejo vlogo vodnikov ali moderatorjev, težavo lahko predstavlja orga-
nizacijski fokus, spodbuda za učenje in nove informacije se pridobivajo s
pomočjo samostojnega učenja. Problemsko delo spodbuja timsko delo,
medpredmetno povezovanje ter uporabo različnih metodologij in virov
za reševanje problemov.

Problemsko delo je pristop k učenju in reševanju izzivov, ki se osredotoča
na prepoznavanje, analizo in iskanje rešitev kompleksnih problemov ali si-
tuacij. V ospredju tega pristopa je razvoj kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti
ter sposobnosti identifikacije in uporabe ustrezne metodologije za reševanje
težav. Sodobna družba se srečuje z nenehnimi spremembami in izzivi, zato
je sposobnost učinkovitega reševanja problemov postala ključna veščina za
uspeh tako v šolskem kot tudi v delovnem okolju. Učne metode in tehnike
namreč vplivajo na to, kako dobro bo učenec snov procesiral in skladiščil v
svojem spominu. Dokazano je, da je najproduktivnejše tisto učno okolje, v
katerem ima učenec možnost izkustvenega učenja. Ena od teh metod je tudi
problemsko delo. S tovrstno učno metodo ima učenec možnost svoje teore-
tično znanje prenesti v prakso, kar pa mu pomaga pri boljšem pomnjenju in
nadaljnji uporabi znanja.

Problemsko delo in njegov potek
Problemsko delo oz. reševanje problemov (angl. problem-based learning, v
nadaljevanju PBL) lahko opredelimo kot obliko izkustvenega učenja. Zanj je
značilno, da se učenci/dijaki/študenti srečajo s podobnimi problemi, kot se
strokovnjaki srečujejo v praksi. Gre torej za aktivno učenje in poučevanje, pri
katerem se učenec najprej delno seznani s teorijo, nato rešuje probleme, ki
bi se lahko pojavili tudi v realnosti, in tako gradi na svojem znanju. S tovrstno
učno metodo razvija spretnosti in pridobiva znanja, potrebne za rešitev pro-
blema(npr.uporabapodatkovnih baz,kritično branjepodatkovin informacij,
delo v skupini, komunikacija med člani ipd.). Kako uspešna bo metoda reše-
vanjaproblemov, jevveliki meri odvisnood motivacijeučečihsezaakadem-

19