Page 20 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Problemsko delo

sko delo, saj tovrstna učna metoda zahteva višje oblike mišljenja, samoučin-
kovitost in pozitivno samopodobo (Janc Vidic, 2013). Kellah M. Edens (2000)
poudarja,daštudentjedanespokončanemšolanjunisododobrapripravljeni
za delo. To bi lahko izboljšali z njihovo aktivno vlogo pri oblikovanju znanja.
Pri problemskem delu gre za drastičen premik od tradicionalnega pogleda
na učenje.
Metode poučevanja, ki so osredotočene na učitelja (tradicionalne me-
tode), so se v raziskavah večkrat pokazale kot manj uspešne. Pri klasičnih
metodah so učenci prikrajšani za aktivno vključenost v poznavanje snovi,
reševanje problemov, odgovarjanje na poznana vprašanja, razprave, sodelo-
vanje s sošolci ipd. Udeleženci se pri problemskem delu učijo tudi kritičnega
mišljenja, kreativnosti, pridobivajo veščine za reševanje problemov, obliku-
jejo pozitiven odnos do predmeta in gradivo preko zaupanja svojim vešči-
nam (Eberlein idr., 2009).
Model problemskega dela se je razvil kot odgovor na potrebe po strokov-
nem usposabljanju bodočih zdravnikov. V zadnjih 30 letih so zato medicinske
fakultete tudi redne uporabnice slednje metode (Edens, 2000). Zgodovina pa
vseeno kaže,daimatakšnaoblikadelakorenineževdavni preteklosti,in sicer
v sokratski pogovorni metodi, za katero je značilno začetno zapletanje pogo-
vora, razdelitev teme na več delov, do cilja pa so prišli po korakih, z iskanjem
najustreznejših poti, vodil in vprašanj (Rustja, 2016).
Čeprav je model prilagodljiv in so učitelji razvili več različic metode PBL,
njegovo jedro sestavljajo naslednje značilnosti: (a) učenje je vedno osredo-
točeno na študente; (b) tovrstno učenje je primerno za manjše skupine; (c)
učitelji prevzamejo vlogo vodnikov ali moderatorjev; (č) težavo lahko pred-
stavljata organizacijski fokus in spodbuda za učenje; (d) nove informacije se
pridobivajo s pomočjo samostojnega učenja (Edens, 2000).
Učitelji lahko to metodo različno prilagodijo, vendar če govorimo o pro-
blemskemdelumedpoukom,sovključenivsajnaslednjikoraki(Edens,2000):

1. Razvoj problema. Začetek problemskega dela je, ko učenci spoznajo
problem v neki situaciji, v katero postanejo vključeni tudi sami. Do-
bijo prve informacije in navodila. Učitelj mora v začetni fazi razviti oce-
njevalno shemo problemskega dela, ki naj vključuje razumevanje pro-
blema,sposobnostisklepanja,ustvarjalnomišljenje,posamezneinsku-
pinske izdelke ter samoocenjevanje.
2. Začetno poizvedovanje in raziskovanje. Problemsko učenje se nato na-
daljuje tako, da učeči se zapišejo definicijo problema, naredijo hipotezo
ter navedejo, kaj že vedo, kaj še morajo izvedeti in kaj morajo narediti,

20