Page 46 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Bralne učne strategije kot primer izboljšanja (bralne) motivacije učencev

2005). Temelji bralne motivacije učencev v šoli segajo v domače okolje, vrtec
in širšeokolje(Pečjak idr.,2006).
Notranja motivacija za branje je učinkovitejša od zunanje, ker izhaja iz po-
sameznikovih želja in potreb ter vodi do trajnejšega bralnega interesa. Zu-
nanjabralnamotivacija navedênje vpliva le začasnoinnevodido trajnih
interesov. Za notranje motiviranega bralca je prebrana knjiga vir zadovolj-
stva, medtem ko je za zunanje motiviranega cilj, da dobi npr. dobro oceno.
Učenci, ki so notranje motivirani za branje in se v njem počutijo kompeten-
tnejše, berejo pogosteje.
Raziskave kažejo, da se motivacijski dejavniki v veliki meri razlikujejo glede
na vrste bralnih gradiv, starost in spol učencev ter bralne izkušnje (Pečjak in
Gradišar, 2002).
S starostjo učencev upadata motivacija in prepričanje o koristnosti šole
(Williams in Stockdale, 2004, v Wiesman, 2012). Šolska praksa lahko spodbuja
ali duši veselje do učenja (Lumsden, 1994). Motivacija je lahko tudi dober
napovedovalec prihodnje učne uspešnosti na podlagi povezav z učnimi do-
sežki iz preteklosti.

Raziskave bralne motivacije pri učencih
Ključnega pomena za razvoj branja, pismenosti in bralne motivacije so zgo-
dnje bralne izkušnje (Petrovčič, 2017). Učenci so ob vstopu v šolo večinoma
motivirani za branje. Pri tistih, ki jim branje povzroča težave, se pričnejo te-
žave z motivacijo. Ko branje postane glavno sredstvo učenja, takrat motiva-
cija zanj še dodatno upade (Peterlin, 2017).
Slovenija je leta 1991 sodelovala v mednarodni raziskavi o bralni pismeno-
sti, ki je za Slovenijo opozorila na razlike v bralni pismenosti med mestnimi
in podeželskimi učenci, te razlike pa se z leti šolanja še povečujejo (Elley idr.,
1995, v Pečjak in Gradišar, 2002).
Bralno manj uspešni učenci kažejo manjši interes za branje in branje poj-
mujejo kot manj pomembno v primerjavi s povprečno bralno uspešnimi
učenci. Bralna uspešnost se povečuje z naraščanjem interesa in pomemb-
nosti branja (Pečjak idr., 2006). Rezultati raziskave PISA 2018 kažejo na upad
bralnih dosežkov slovenskih učencev, kar pa še vedno presega povprečje
OECD. Slovenski učenci poročajo o podpovprečni motivaciji za branje (Štigl,
2020). V času med slovenskima raziskavama v letu 1997 in v letu 2004 so iz-
vedli šest različnih projektov na temo bralne pismenosti. Ugotovili so, da je
bralna značka pomemben projekt za ohranjanje bralne motivacije, z večjim
sodelovanjem pedagoških delavcev pa jo lahko tudi izboljšamo. Na razvoj
bralne pismenosti in motivacije pomembno vplivata večja možnost izbire

46