Page 51 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti
P. 51

8



                  Metoda pripovedovanja zgodb


                  Za otrokov razvoj je ključnega pomena spodbujanje pripovedovanja, saj
                  si na ta način razširi obzorje, domišljijo in besedni zaklad. Pripovedovanje
                  zgodbe predstavlja t.i. varovalni dejavnik otrokovega razvoja govornih
                  sposobnosti in je hkrati pomemben napovednik njegovega govornega
                  razvoja, pismenosti ter uspešnosti v času šolanja. Pripovedovanje zgodb
                  lahko pedagoški delavciintudistaršiuporabimo vpovezavi s skupnim
                  branjem, z risanjem, s pisanjem, pogovorom itd.


             Metodo pripovedovanja zgodb uvrščamo med najstarejše vrste interpreta-
             cije, skozi zgodovino se je prenašala iz generacije v generacijo in igrala po-
             membno vlogo pri prenašanju kulture, vrednot, znanja ter izkušenj. Ta tradi-
             cionalna praksa ni le način zabave, ampak ima tudi izjemno moč, da vzpo-
             stavi povezavo med pripovedovalcem in poslušalci ter spodbuja domišljijo,
             empatijo in razumevanje kompleksnih tem.
               Pripovedovanje zgodb je ključnega pomena predvsem zato, ker poslušal-
             cem zagotavlja možnost, da oblikujejo pristen, oseben in poglobljen odnos
             do pripovedovane teme ter s pomočjo različnih občutkov in čutil sprejemajo
             ter zaznavajo zgodbo. Metoda pripovedovanja zgodb je lahko učinkovita za
             uporabo v vrtcih in osnovnih ter srednjih šolah. Poznamo tudi posebno vrsto
             pripovedovanja zgodb, imenovano kamišibaj, kjer gre za pripovedovanje ob
             slikah. Kamišibaj se v Sloveniji uporablja šele nekaj let in ga zato uvrščamo
             med novejše pedagoške metode.

             Značilnosti metode pripovedovanja zgodb
             Pripovedovanje je eden izmed najpogosteje uporabljenih načinov razlage
             v praksi in ena najpomembnejših metod pri vzgojno-izobraževalnem delu.
             Sodi v tisto vrsto razlage, kjer učencem s pomočjo govora približamo različne
             realne stvari, dogodke, zamisli in njihove interpretacije (Blažič idr., 2003). Lo-
             čimo dve različni vrsti pripovedovanja, in sicer navadno pripovedovanje, ki
             se pojavlja spontano in se učitelji nanj ne pripravijo, ter pripovedovanje, ki je
             vnaprej pripravljena in osmišljena razlaga. Pripovedovanje obsega več oblik,
             in sicer stvarno pripovedovanje, pripovedovanje zgodb, obnavljanje, ustvar-
             jalno pripovedovanje po domišljiji ter samogovor. Pripovedovanje zgodb je
             za otroke prva priložnost, da vstopijo v osebni in družbeni prostor, začnejo
             razumeti samega sebe in druge ljudi, prav tako pa so pozorni na medse-
             bojne odnose ljudi ter se naučijo, kako razločiti domišljijski svet od resnič-


                                                                             51
   46   47   48   49   50   51   52   53   54   55   56