Page 48 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti
P. 48
Bralne učne strategije kot primer izboljšanja (bralne) motivacije učencev
• Pri izbiri strategij pred branjem (imenujemo tudi predbralne strate-
gije) je treba upoštevati učenčevo predznanje in značilnosti gradiva.
Predbralne strategije aktivirajo učenčevo predznanje, pomagajo spo-
znati strukturo besedila in določiti namen učenja/branja ter prikazujejo
okvirno vsebino učnega gradiva. To pa lahko dosežemo z različnimi
dejavnostmi (postavljanje vprašanj, odgovarjanje na vprašanja, obli-
kovanje hipotez, razlaga pojmov). Aktiviranje učenčevega predznanja
lahko poteka s pogovorom, z možgansko nevihto, izdelavo miselnega
vzorca ter uporabo strategije VŽN (kaj že vem, kaj še želim izvedeti, kaj
sem se naučil).
• Strategije med branjem oz. medbralne strategije se večinoma uporab-
ljajo z namenom, da učenec hitrost branja prilagodi bralnemu cilju in
zahtevnosti bralnega gradiva, da se osredotoči na razumevanje prebra-
nega. Namen dejavnosti med branjem je vzdrževati pozornost in pre-
verjati razumevanje prebranega.
• Med pogosto uporabljene dejavnosti po branju sodijo pogovor, odgo-
varjanje na lastna in učiteljeva vprašanja, grafične ponazoritve gradiva,
povzemanje in tvorjenje kratkega povzetka v ustni ali pisni obliki. Pri
strategiji lahko podrobnosti prikažemo z različnimi grafičnimi prikazi
(pojmovne mreže, miselni vzorci, Vennov diagram, prikaz »ribja kost«,
časovni trak, zaporedje dogodkov).
Z uporabo različnih bralnih učnih strategij ob upoštevanju otrokove staro-
sti in njegovih sposobnosti spodbudimo njegovo predznanje, spodbujamo
mišljenje ter aktiven odnos do bralne vsebine in tako pripomoremo k obliko-
vanju ter ohranjanju pozitivnega odnosa do branja.
Primeri učnih metod po časovnem kriteriju bralnih učnih strategij
1. Strategijapredbranjem–možganskanevihta.Možganska nevihta je prepro-
sta tehnika, kjer učenci asociirajo vse, kar vedo o neki temi, pojmu. Misli
zapiše učitelj ali učenci sami na tablo. Bolj kot za individualno delo je pri-
merna za delo v dvojicah, delo v skupinah ali delo s celotnim razredom. Po-
govor z drugimi spodbuja nadaljnje razmišljanje posameznikov in uvide-
vanje novih odnosov med informacijami. Na strategiji možganske nevihte
temelji zelo učinkovita strategija predbralnega načrta.
2. Strategije med branjem – dopolnjevanje manjkajočih podatkov. Strategija
dopolnjevanja manjkajočih podatkov je primerna zlasti za mlajše učence,
da svojo pozornost ves čas usmerjajo k besedilu in so nanj osredotočeni ter
spremljajo razumevanje prebranega. Priporočljivo je, da učitelj postopno
gradi zahtevnost vaj. Izbrana strategija poteka tako, da učitelj za učence
48