Page 91 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

14

Tehnike sproščanja

Z redno uporabo tehnik sproščanja se lahko zmanjšata tesnoba in nape-
tost pri učencih, kar pozitivno vpliva na njihove učne rezultate ter socialno
in čustveno blaginjo. Poleg tega se sproščeni in umirjeni učenci lažje osre-
dotočijo na učenje ter bolje absorbirajo in razumejo učno gradivo.

Tehnike sproščanja pri učencih predstavljajo pomemben element sodob-
nega izobraževanja, ki se osredotoča na celosten razvoj posameznika. Spro-
stitev je ključnega pomena za zmanjšanje stresa, povečanje koncentracije
in izboljšanje splošnega počutja, kar neposredno vpliva na učne rezultate
in učno izkušnjo. Z različnimi tehnikami sproščanja, kot so dihalne tehnike,
progresivna mišična relaksacija, vizualizacija in meditacija, učenci pridobijo
orodjazaobvladovanjestresnih situacijterzavzpostavljanjenotranjegamiru
in ravnovesja.
Stres na žalost ne izbira po starosti, zato se z njim pogosto srečajo tudi naj-
mlajši otroci. Razne šolske obveznosti in pritiski, tekmovanje za čim boljši
uspeh, odnosi z vrstniki in visoka pričakovanja staršev glede šolanja šolo
uvrščajo med najbolj obremenjujoče stresorje pri otrocih (Malačič Kladnik,
2008).
Pri otrocih lahko prepoznamo kar nekaj znakov, ki kažejo na stres, in sicer:
negativne misli, potrtost, strah, jezo, občutljivost, nezaupanje, pomanjkanje
volje, neorganiziranost, živčnost, pozabljivost, izgubo teka, potne dlani, gla-
vobol, izpuščaje, slabost, nespečnost itd. Poleg tega so za učenca, ki je pod
stresom, značilne tudi zmanjšana koncentracija, matematične in druge na-
pake, zamegljene prestave, okrnjena domišljija ter slaba samopodoba (Gali-
čič, 2016).

Pomen sproščanja za otroke
Renata Srebot in Kristina Menih (1996) trdita, da je sproščen, neobreme-
njen otrok tisti, ki kaže zanimanje za okolje, se predaja igri v celoti in se zna
ukvarjati tudi sam s seboj. Naš tempo življenja je vse hitrejši, zato otrokom
in mladostnikom povzroča vse več in več stresnih situacij kot kdaj koli prej
(Mielenhausen-Wilmes, 1999). Učenje sproščanja je torej za otroke nujna al-
ternativa temu, kar nam ponuja zunanji svet. Otrok mora spoznati, da poleg
hitrega, bleščečega in glasnega življenja obstaja tudi človekov notranji svet,
kjer vladata mir in tišina. Zavedati se mora, da mu lahko ta notranji svet po-
maga predelati in organizirati zunanje dražljaje, jih ponotranjiti in o njih raz-

91