Page 93 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti
P. 93

Pomembni dejavniki za sproščanje v šoli


                • Prilagodljivostinrazumevanje:pomembnoje,daučiteljiinšolskoosebje
                  razumejo individualne potrebe učencev ter zagotovijo prilagoditve in
                  podporo, ko je to potrebno. To lahko vključuje prilagoditve glede časa,
                  načina dela ali dodatno podporo pri obvladovanju stresa.

               Poleg vsega naštetega je pomembno, da izberemo vaje, ki so primerne za
             določeno starostno skupino. Poleg tega moramo imeti dovolj časa za izva-
             janje sprostitvenih vaj. Otroci potrebujejo čas, da se umirijo in v celoti doži-
             vijo koristi sprostitve. Nenazadnje moramo poskrbeti tudi za varnost in izva-
             jati vaje ter vizualizacije, ki jih bodo učenci lahko izvajali počasi in se počutili
             varni.
               Za sproščanje lahko z učenci izvedemo tudi različne vaje (Srebot in Menih,
             1996):

                • vajazapravilnotelesno držo,
                • vajazaopazovanje dihanja,
                • vajazaumirjanje,
                • vaja za preganjanje zaspanosti, utrujenosti, za poživljanje,
                • vajazasproščanjenapetosti.

               Alenka Tančič Grum in Brigita Zupančič Tisovec (2019) navajata tudi mi-
             šično sproščanje. Tehnika postopno mišično sproščanje ali progresivna mi-
             šična relaksacija nas uči zavestnega sproščanja mišic v dveh korakih. Prvi ko-
             rak je krčenje, ki poteka v petih korakih:

                1. Najprej se osredotočimo na posamezno mišično skupino.
               2. Močno skrčimo to mišično skupino.
               3. Stisk zadržimo za okoli pet sekund.
               4. Pozorni smo na občutke ob krčenju.
               5. Med krčenjem enakomerno dihamo v svojem ritmu.

               Drugi korak je sproščanje in poteka v treh korakih:
                1. Potem ko smo za pet sekund krčili določeno mišično skupino, jo naen-
                  krat sprostimo in ostanemo v stanju sproščenosti vsaj deset sekund.
               2. Pozorni smo na občutke ob sproščanju, opazujemo razliko med skr-
                  čeno in sproščeno mišico.
               3. Tudi ob tem koraku enakomerno dihamo v svojem ritmu.

               Z otroki lahko izvajamo tudi enostavne masažne tehnike, kot so nežno tap-
             kanje ali kroženje po hrbtu ali ramenih ter vizualizacija, ko otroka vodimo s


                                                                            93
   88   89   90   91   92   93   94   95   96   97   98