Page 111 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija stresa

Slika 7.20: Menstrualni cikel
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Menstrual_cycle.

ne stene in težav z implantacijo embria. Estrogen je pomemben tudi za homeos-
tazo kosti in zaščito srca pred aterosklerozo.
Stres tudi zmanjšuje libido in možnost za uspešno zanositev ter povečuje verje-
tnost spontanega splava. Pri stresu se namreč intenzivno aktivira simpatični živčni
sistem. Sproščanje adrenalina in noradrenalina dramatično zniža pretok krvi v ma-
ternici, kar lahko privede do hipoksije zarodka, to pa vodi v upad fetalnega krvne-
ga tlaka in padca srčnega utripa.

Kronični stres lahko vodi v anksioznost, depresijo in posttravmatsko stresno
motnjo (angl. post-traumatic stress disorder – PTSD). Kortizol spremeni delovanje
serotoninskih, noradrenalinskih in dopaminskih poti, ker receptorji za živčne pre-
našalce postanejo manj odzivni. Pri depresiji pride do funkcionalno-anatomskih
sprememb hipokampusa in medialnega prefrontalnega korteksa ter amigdale.

Pri tem je pomembno omeniti diatesno-stresni model (angl. diathesis-stress mo-
del), ki predpostavlja, da je nastanek motenj posledica biološke nagnjenosti

111