Page 113 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija stresa

Slika 7.22: Odnos med stresom in kvaliteto učenja
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Yerkes%E2%80%93Dodson_law.
Raven stresa in kvaliteta učenja sledita Yerkes-Dodsonovemu zakonu.

Na sliki 7.23 so prikazani rezultati raziskave na miših (Kim in Diamond, 2002), kjer
so primerjali spremembe v možganih in razlike v delovnem prostorskem spominu
pri podganah, ki so jih izpostavili mački, s tistimi pri podganah, ki jih niso izposta-
vili. Testirali so tudi referenčni spomin podgan, ki ni vezan na hipokampus. Pod-
gane, izpostavljene mački, so imele močno zmanjšano sinaptično plastičnost v hi-
pokampusu in oslabljen delovni prostorski spomin. Referenčni spomin pa se med
kontrolno in eksperimentalno skupino ni razlikoval.
Pri akutnem stresu se spomin lahko okrepi ali poslabša. Stres vpliva predvsem na
to, kaj si zapomnimo. Predvsem vpliva na kratkoročni (hitrejša reakcija, ampak več
napak), manj pa na dolgoročnega. Bolje si zapomnimo stresne dogodke, vendar
je v stanju stresa težje priklicati specifičen spomin. Tedaj lahko učinkovito prikli-
čemo eksplicitne čustvene dogodke (aktivacija hipokampusa in amigdale), in si-
cer bolje popoldan kot zjutraj (kortizol je zjutraj višji kot popoldan). Na implicitni
spomin (npr. vožnja kolesa) stres ne vpliva. Stres zmanjša natančnost avtobio-
10
grafskega spomina (večkrat ko ga prikličemo v zavest, nenatančnejši postaja). Pri
njem se poveča posameznikova pozornost na negativne dražljaje. Vpliv stresa na
hitrost in kvaliteto učenja pa je odvisen predvsem od intenzitete stresa (Slika 7.22).
Raziskave so pokazale, da imajo živali, izpostavljene dolgotrajnemu (kroničnemu)
11
stresu, manjši priželjc (timus). Med akutnim stresom se imunski sistem okrepi.

10 Obstajajo tudi specifične situacije, ko je tudi implicitni spomin podvržen težavam zaradi stresa. Taka si-
tuacija je npr. trema pred klavirskim nastopom.
11 Limfatični organ, kjer zorijo T-celice.

113