Page 114 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Slika 7.23: Akutni in kronični stres in imunski odziv
Vir: po Dhabhar (2013) priredila Chiara Piraino.
Stres se prične z dražljajem (stresorjem), ki sproži reakcijo v možganih (zaznavanje in obdelava stresor-
ja). Možgani aktivirajo fiziološki stresni odziv. Trajanje stresnega fiziološkega odziva je kritična determinan-
ta njegovih učinkov na imunsko funkcijo in zdravje. Sam stresor je lahko akuten ali kroničen. Zaznavanje in
obdelava stresorja v možganih sta ključnega pomena za določitev trajanja ter obsega fiziološkega odziva.
Obseg in učinkovitost, s katerima se organizem po stresu vrne v stabilno stanje, sta odvisna od odpornosti,
ki jo definiramo kot sposobnost psiholoških in medsebojno delujočih fizioloških sistemov, da si opomore-
jo po zahtevnih pogojih. Dejavniki, kot so mehanizmi obvladovanja, občutek nadzora, optimizem, socialna
podpora, zgodnje življenjske izkušnje, učenje, genetika in spanje, so pomembni posredniki psihološke od-
pornosti. Dejavniki, kot so nevroendokrina reaktivnost, genetika, okolje, prehrana in spanje, so pomemb-
ni posredniki fiziološke odpornosti. Mehanizmi psihološke odpornosti so pri ljudeh še posebej pomemb-
ni, ker lahko omejijo trajanje in obseg kroničnih odzivov na stres. Na enak način so lahko psihogeni stresorji
pri ljudeh še posebej škodljivi, ker lahko povzročijo stresne odzive dolgo po izpostavljenosti stresorju ali
celo v odsotnosti fizičnih stresorjev ali izrazitih groženj. Fiziološki stresni odziv je lahko akutna ali kronična
fiziološka aktivacija (nevrotransmiterji, hormoni in njihovi molekularni, celični, organski ter sistemski učinki),
ki povzroči psihofiziološka stanja, ki imajo različne učinke na zdravje. Akutni stres na splošno povzroči ak-
tivacijo mehanizmov, ki vključujejo krepitev imunske funkcije, medtem ko kronični stres povzroči zdravju
škodljiva stanja, ki povzročijo deregulacijo ali supresijo imunske funkcije.

114