Page 168 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 168

Slika 11.3: Vpliv prisotnostnosti oz. odsotnosti testosterona v kritičnih obdobjih na razvoj moškega in žen-
              skega fenotipa
              Vir: po Henley (2021) priredila Chiara Piraino.
              Hormoni imajo dolgotrajne organizacijske učinke, če so prisotni v kritičnih obdobjih, npr. med prenatalnim
              obdobjem ali puberteto. V teh kritičnih obdobjih bodo hormoni spremenili strukturo živčnega sistema,
              »vzpostavili celice« in nevronska vezja, ki so potrebna za pojav spolno značilnega vedenja pozneje v življe-
              nju. Ta spolno značilna vedenja se nato v odrasli dobi aktivirajo s prisotnostjo spolnih hormonov.

            vode. Pri moških zarodkih po približno treh mesecih po nastanku zigote aktiva-
            cija gena SRY na kromosomu Y povzroči premik razvoja v moške strukture. Tako
            nastanejo moda (testisi), kar posledično privede do sproščanja hormonov. Testi-
            si začnejo izločati tri hormone, ki nadaljnje vplivajo na razvoj moških notranjih in
            zunanjih genitalij: antimüllerjev hormon (AMH), testosteron in dihidrotestosteron
            (DHT). Antimüllerjev hormon povzroči regresijo paramezonefričnih vodov. Testos-
            teron je odgovoren za nadaljnji razvoj moških spolnih organov (Slika 11.2). Veliko
            drugih genov, ki jih najdemo na drugih avtosomih, vključno z WT1, s SOX9 in SF1,
            prav tako igra vlogo pri razvoju gonad. Pri ženskem spolu (brez testosterona in
            AMH) mezonefrični vodi degenerirajo. Paramezonefrični dukti se razvijejo v ma-
            ternico, jajcevode in nožnico. 2

            Testosteron po krvi potuje v možgane, kjer se aromatizira v estradiol in veže na
            estrogenske receptorje. Posledično se možgani že v embrionalnem obdobju ma-
            skulinizirajo. Spola se tako razlikujeta v gostoti in razporeditvi receptorjev za hor-
            mone gonad. V obdobju pubertete se pre- in neonatalno organizirane nevronske
            mreže ob ponovnem porastu spolnih hormonov aktivirajo ter nadaljujejo z razvo-
            jem in oblikovanjem (Slika 11.3).
            Pri mnogih vrstah sta spola poleg razlik v spolnih organih tudi sicer fenotipsko raz-
            lična; temu fenomenu pravimo spolni dimorfizem. Spolno dimorfni znaki vključu-
            2  Gl. Henley (2021), poglavje »Sexual Differentiation«.

            168
   163   164   165   166   167   168   169   170   171   172   173