Page 169 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija spola

jejo sekundarne spolne znake, velikost, vedenjske razlike ipd. Spolni dimorfizem
je rezultat spolne selekcije, ki vodi v različne prilagoditve pri ženskem in moškem
spolu.
Paritveni sistem (angl. mating system) opisuje organizacijo skupine glede na njeno
paritveno vedenje. Ločimo monogamne in poligamne paritvene sisteme. Za mo-
nogamijo je značilno, da se en samec pari izključno z eno samico. Za ta sistem, ki
je pogost pri pticah, je značilna močna povezava med partnerjema, t. i. pair bon-
ding (angl.). Poznamo tri vrste poligamije: poliginijo, poliandrijo in poliginiandrijo.
Pri poliginiji se en samec pari izključno z dvema ali več samicami. Pri poliandriji pa
se ena samica pari izključno z dvema ali več samci. Pri poliginiandriji se dva ali več
samcev pari izključno z dvema ali več samicami in obratno. Kadar se samec pari s
katero koli samico in obratno (parjenje ni omejeno na socialne skupine), govorimo
o promiskuitetnem sistemu.

11.1 Spol pri človeku

Pri človeku lahko govorimo o biološkem (angl. sex) in družbenem spolu (angl. gen-
der). Biološki spol določajo spolni kromosomi (XX oziroma XY), spolni organi (not-
ranji in zunanji), hormonska stanja in sekundarni spolni znaki.
Družbeni spol pa je sklop fizičnih, mentalnih in vedenjskih lastnosti, ki se nanaša-
jo na moškost in ženskost. Definicije družbenega spola včasih vključujejo tudi po-
sameznikovo predstavo o tem, kateremu spolu pripada. Kadar se spolna identite-
ta razlikuje od biološkega spola, govorimo o transspolnosti.
Spolna identiteta opisuje niz predstav, pojmovanj in vrednotenj, ki jih ima posa-
meznik o tem, kateremu spolu pripada in kakšna je njegova vloga v tem kontek-
stu. Spolna identiteta se začne oblikovati zgodaj v otroštvu, pozneje pa se razvija
ter oblikuje pod vplivom socializacije in izkušenj. Izoblikovana spolna identiteta je
osnova za nadaljnje odnose s pripadniki istega in nasprotnega spola.
Spolna vloga je celota vedenj, stališč in interesov, ki jih v določeni kulturi pripisu-
jemo pripadnikom enega ali drugega spola kot primerne ali zaželene. Spolne vlo-
ge so univerzalne, ampak časovno ali lokalno različne; značilne so v vseh kulturah,
dobah in civilizacijah. Pogosto jih lahko prepoznamo v ustaljenih, tradicionalnih
predstavah o tem, kaj je značilno za ženske in moške.

11.1.1 Genetske motnje povezane s spolom

3
Pri nastanku gamet lahko pride do anevploidije spolnih kromosov, ki vodi v od-
mike, povezane z biološkim spolom. Posledica anevploidije spolnih kromosomov
3 Številčne kromosomske nepravilnosti: Poliplodije so kromosomska stanja z več kot dvema garniturama kro-
mosomov. Nastanejo lahko zaradi oploditve jajčne celice z dvema spermijema ali odsotnosti citokine-
ze. Anevplidije so vrsta kromosomskih mutacij, zaradi katerih pride do odstopanja v številu kromoso-
mov, tako da kakšen kromosom manjka ali pa je kakšen odveč. Vzorci: nerazdvajanje med mitozo ali
mejozo, anafazno zamujanje (kromosom ostane zunaj jedra), Robertsonova translokacija. Miksoploidije:

169