Page 24 - Harmonska_Spremljava_Petja

Učenje glasbe

zahodni glasbi je bil do srede 20. stoletja klavir. Kasneje ga je v tem prekosila
kitara.
V resni glasbi redko srečamo primer, ko glasbenik hkrati poje in se spremlja
z inštrumentom. V tem primeru sta pevec in spremljevalec (korepetitor) na in-
štrument dve različni osebi. Spremljevalno vlogo pogosto igra na inštrumen-
te s tipkami (klavir, orgle, klaviaturo) ali z brenkali (klasična kitara, akustična
kitara, harfa, 12-strunska kitara ukulele).

Zapisovanje harmonske spremljave
Harmonsko spremljavo lahko vedno zapišemo z notami na notnem črtovju.
Vendar obstajajo tudi drugi zapisi akordov.
V začetku 17. stoletja je bil uveden temeljni bas ali basso continuo (it.), vrsta
harmonične spremljave, improvizirane na čembalu ali orglah. Vse opombe
in dodatne oznake k notam v literaturi resne glasbe zadnjih 200 let so bile
napisane v italijanskem jeziku.
V 20. stoletju se je v jazz in pop glasbi pojavil zapis akordov s šiframi simbolov
v angleškem jeziku. Največkrat so v angleščini tudi ostale opombe in potrebne
oznake. Pri akordih nam velika črka pove, kateri je osnovni ton. Kadar gre za
durov akord, se ga označi samo z veliko črko (C = C dur). Molov akord poleg
velike označimo še z malo črko (Cm = C mol). Ostale oznake opisujejo kvarto,
kvinto, septimo ali nono (Cm7b9 = C mol z malo septimo in malo nono).

Kantavtor – tekstopisec/pevec
Kantavtor je glasbenik, ki piše, komponira in izvaja lastno glasbeno gradivo,
vključno z besedili in melodijami. Pevci in tekstopisci izvajajo samo spremlja-
vo celotne skladbe ali pesmi, običajno s kitaro ali klavirjem. Umetnik opravlja
vloge skladatelja, pisca besedil in vokalista z lastno spremljavo. Pojav kantav-
torja izvira iz 60. let prejšnjega stoletja (Shepherd, 2003).
Koncept kantavtorja lahko zasledimo v starodavnem bardovskem3
ustnem izročilu, ki je v različnih oblikah obstajalo po vsem svetu. Pesmi so
izvajali kot napev ali pesem, včasih ob spremljavi harfe ali drugega podob-
nega inštrumenta. Po izumu tiska so pesmi pisali in izvajali prodajalci ba-
lad. To se je razvilo v pevsko-kantavtorsko tradicijo ljudske kulture. Potujoči
izvajalci so obstajali po vsej Evropi (Le Braz in Parkinson Gostling, 1909). V
velikih mestih se je bilo mogoče preživljati z nastopi na javnih prizoriščih.
Z izumom fonografskega snemanja so zgodnji pevci in tekstopisci postali

3 V mnogih kulturah je bard poklicni pripovedovalec zgodb, ustvarjalec verzov, glasbeni skla-
datelj, ustni zgodovinar in genealog.

24