Page 25 - Harmonska_Spremljava_Petja

Kantavtor – tekstopisec/pevec

slavni. Radio je dodatno prispeval k njihovi javni prepoznavnosti in privlač-
nosti.
Profesionalno snemanje je posameznikom postalo dostopno v poznih 90.
letih 20. stoletja. To je za ljudi ustvarilo priložnosti, da samostojno snemajo in
prodajajo svojo glasbo. Takšni umetniki izdajajo svoje plošče pri neodvisnih
založbah, pogosto v lastni lasti. Poleg tega je internet neodvisnim glasbeni-
kom omogočil, da njihovo glasbo sliši širše občinstvo.

Italijanska in latinoameriška tradicija
Cantautore je italijanski izraz, ki ustreza pevcem in tekstopiscem v angleščini.
Beseda izhaja iz cantante (pevec) in autore (pisatelj). Izposojena je bila v dru-
ge jezike, med drugim v španščino, portugalščino in katalonščino (cantautor),
francoščino (chantauteur), malteščino (kantawtur), romunščino (cantautor) in
slovenščino (kantavtor). Prvi mednarodno znani kantavtor je bil Domenico
Modugno s svojo pesmijo »Volare (Nel blu dipinto di blu)«, ki je bila leta 1958
velika prodajna uspešnica; drugi zgodnji kantavtori, ki so svojo kariero začeli
v poznih 50. letih, so Gino Paoli, Luigi Tenco, Umberto Bindi, Giorgio Gaber
in Enzo Jannacci. Kantavtorji, povezani z mestom Genova (De André, Paoli,
Bindi, Tenco, Baccini itd.), se imenujejo tudi člani genovske šole. Neapeljski
kantavtor Pino Daniele je pogosto združeval tako raznolike žanre, kot so R&B,
fusion, blues, pop, jazz in tarantela, da bi proizvedel edinstven zvok z različ-
nimi besedili v italijanščini, neapeljščini ali angleščini. Podobno je bil Paolo
Conte pogosto označen kot kantavtor, vendar je bil bolj naklonjen jazzovski
tradiciji. Na Branduardija so močno vplivali srednjeveški in baročni glasbe-
ni slogi, medtem ko se njegova besedila običajno zgledujejo po starodavnih
bajkah. Battiato je v 70. začel kot progresivni rockovski in kultiviran glasbeni
umetnik, v 80. pa se je preusmeril k izvirni mešanici popa, elektronske glasbe,
novega vala in svetovne glasbe.

»Canzone d›autore« [dobesedno avtorska pesem] je produkt povezav
glasbenih, kulturnih, družbenih, ekonomskih in političnih dejavnikov, ki
so se izkristalizirali v 60. in 70. letih 20. stol. s pomočjo različnih izvajalcev,
pevcev, samih tekstopiscev, med katerimi so mnogi tudi zaradi kultur-
nega kapitala in poklica pripadali intelektualnemu [literarnemu] polju.
[Santoro, 2002]

Po zgledu na italijanski kantavtorski slog iz 50. let 20. stoletja, kot je stil
Domenica Modugna (sprva povezana s francosko šolo šansonjerjev), so v
60. letih številne latinskoameriške države razvile kantavtorsko tradicijo, ki je

25