Page 37 - Naša pedagoška pot
P. 37

Mojih trideset let na razrednem pouku

                  vKopru


                  Dr. Stanko Pelc
                  Dekan Pedagoške Fakultete
                  Univerze na Primorskem (2007–2008)




             V prispevku predstavljam svoj osebni pogled na zadnjih trideset let izobra-
             ževanja učiteljev v Kopru in na svojo vlogo na ustanovi, ki to izobraževanje
             izvaja oz. ga je izvajala. Ustanovi, ki je v tem treh desetletjih iz skromne Enote
             Oddelka za razredni pouk ljubljanske Pedagoške fakultete zrasla v veliko fa-
             kulteto z raznolikimi študijskimi programi. Po številu vpisanih študentov se
             danes uvršča pred mariborsko in ne zaostaja prav dosti za svojo nekdanjo
             matično fakulteto iz Ljubljane. Nenazadnje pa je tudi največja fakulteta Uni-
             verze na Primorskem. Tri desetletja, o katerih tule pišem, sem bil vpet v delo
             na obravnavani ustanovi kot visokošolski učitelj za področje družboslovja. A
             to ni vse, kar sem počel. Ves čas sem imel poleg učiteljske še številne druge
             vloge, od predstojnika Oddelka za razredni pouk in prodekana za študijske
             zadevevLjubljanidodanašnjegapredsednikaAkademskegazborafakultete.
             Podobno velja tudi za mojo formalno zaposlitev. V času, ko sem delal na Enoti
             v Kopru, sem bil seveda zaposlen na ljubljanski fakulteti. Po ustanovitvi Uni-
             verze na Primorskem sem se zaposlil na njej in bil najprej matični sodelavec
             na Fakulteti za humanistične študije. Kasneje je ta matičnost postopoma pre-
             šla z Oddelka za geografijo na Oddelek za razredni pouk na Pedagoški fakul-
             teti.
               Preden se lotim razkrivanja moje vloge in mojih pogledov, naj na kratko
             osvetlim, kako sem se sploh pojavil v zgodbi ustanove, katere petdesetle-
             tnico proslavljamo v letu 2024. Menim, da so nekatere stvari, ki se zgodijo,
             rezultat sistematičnih prizadevanj, druge pa v veliki meri plod različnih na-
             ključij. V mojem primeru je bil zaključek doktorata rezultat prvega, zaposli-
             tev v visokem šolstvu pa drugega. Prof. Metod Vojvoda, ki je na Oddelku za
             razredni pouk v Ljubljani in na njegovi enoti v Kopru poučeval geografski
             del družboslovja, se je namreč odločil za upokojitev, jaz pa sem približno ob
             istem času ugotavljal, da kot sveži doktorand potrebujem primerno službo.
             Leta 1994, ko je naš visokošolski sistem še nekoliko »dišal« po socializmu, je to
             pomenilo, da so na fakulteti lahko zaposlili naslednika profesorja, ki se upo-
             kojuje. Ta je prvo leto prevzel tretjino obveznosti, drugo leto dve tretjini in


                                                                             37
   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42