Page 39 - Naša pedagoška pot
P. 39
Mojih trideset let na razrednem pouku v Kopru
do zadnjega ni verjel skoraj nihče, razen tistih, ki so si za to najbolj prizade-
vali. Od mojih tedanjih sodelavcev velja vsekakor omeniti prvo rektorico prof.
Lucijo Čok in tretjega rektorja prof. Dragana Marušiča. Vsak po svoje in vsak
na svoj način sta se trudila za to, da ima Koper danes univerzo. Prva najprej
v vlogi predstojnice Enote, nato Znanstveno-raziskovalnega središča in na-
zadnje s položaja ministrice. Drugi pa je na Enoto, četudi morda bolj kot ne z
glavo skozi zid, pripeljal matematiko. V času mojega prodekanovanja v Ljub-
ljanismo namreč na EnotivKopruzačeliizvajatištudijski programPredšolska
vzgoja in nato še Matematika in računalništvo. Prvi program je bil po svoje lo-
gična razširitev področja usposabljanja učiteljev s prvega obdobja osnovne
šole še na predšolsko obdobje, drugi pa je bil že v izhodišču obsojen na skro-
men vpis, saj je taisti program še v Ljubljani težko zapolnil razpisana vpisna
mesta. Je bil pa zato ta naš koprski program neke vrste odskočna deska za
kasnejšo ustanovitev Fakultete za matematiko, naravoslovje in tehnologijo.
»Osamosvojitev« in prva leta samostojne fakultete
Ko se je v Ljubljani naši vodstveni ekipi iztekel drugi mandat, v Kopru pa je
bila nova univerza vse bolj realnost, sem bil sam na tem, da se zaposlim na
Oddelku za geografijo v Mariboru, kjer sem tudi pridobil naziv izrednega pro-
fesorja. A spet je naključje hotelo, da je ravno takrat v Mariboru končala dok-
torat in pridobila docenturo kolegica, domačinka, ki je tako prevzela pred-
mete, ki sem jih do tedaj izvajal jaz. V Ljubljani moje mariborske izvolitve niso
priznali in zato sem se jeseni 2003 zaposlil na Oddelku za geografijo na Fakul-
teti za humanistične študije Koper na ravnokar ustanovljeni Univerzi na Pri-
morskem. Seveda sem nadaljeval tudi z delom na Oddelku za razredni pouk
naše nove fakultete. Ker sem bil zelo vpet v delo Oddelka za geografijo, sprva
kot namestnik predstojnika in nato še kot predstojnik, na Fakulteti za huma-
nistične študije pa sem opravljal tudi delo prodekana, sem na Pedagoški fa-
kulteti zgolj oddelal svoje ure predavanj in seminarjev, globljega vpogleda
v dogajanje na fakulteti v prvih letih njenega obstoja pa nisem imel. Tako je
bilo vse do izteka mandata prvega dekana prof. Rada Pišota. Ta se je odlo-
čil, da ne bo ponovno kandidiral, in ker očitno ni bilo nikogar, ki bi prevzel
njegovo vlogo, sta me on in naša trenutna dekanja prof. Mara Cotič vprašala,
če bi bil pripravljen kandidirati za dekana. Kaj dosti nisem razmišljal, tudi ne
spraševal, ampak sem ponujeni izziv takoj sprejel.
Moje leto »kriznega« upravljanja fakultete
Jeseni leta 2007 sem se vselil v dekansko pisarno na Cankarjevi ulici 5, ne
vedoč, da bom moral reševati zelo zagatno finančno situacijo fakultete. Ta
39