Page 38 - Naša pedagoška pot

Dr. Stanko Pelc

tretje leto še vse ostalo. Učitelj, ki se je upokojeval, je v vsem tem času, kljub
ustrezno zmanjšani obveznosti, prejemal polno plačo. Plača novega učitelja
pa je bila odvisna od deleža zaposlitve. Da nisem bil samo tretjinsko zapo-
slen, sem sprejel še pedagoško delo na Oddelku za geografijo v Mariboru in
še na mariborski Fakulteti za gradbeništvo. Tako sem postal neke vrste po-
tujoči učitelj, saj sem že v prvem študijskem letu poučeval tudi v Kopru. Moj
predhodnik je bil namreč pri izvajanju dela v koprski Enoti odvisen od jav-
nega prometa, ki že takrat ni bil ravno uporabniku prijazno urejen, zato mi je
kot prvo tretjino obveznosti prepustil prav predavanja, seminarje in terenske
vaje v Kopru.

Ljubljanska pedagoška fakulteta in njena enota v Kopru
Moj prvi stik s koprsko enoto je bil avtobusni izlet sodelavcev ljubljanske fa-
kultete na takratno dvajsetletnico enote Oddelka za razredni pouk. V spo-
mladanskem semestru študijskega leta 1994/1995 sem nato začel pridobivati
prve pedagoške izkušnje s skupinico koprskih študentk. Če me spomin ne
vara, jih je bilo nekaj čez dvajset. Tu je bila zato socialna dinamika povsem
drugačnakotvvelikipredavalnicivLjubljani,kamorsejenagnetlokrepkočez
100 študentk. Tudi sicer je bilo pri njih zaznati nekaj tistega mediteranskega
temperamenta, ki jih je delal drugačne od ljubljanskih, »osrednjeslovenskih«
kolegic (kolegi so bili takrat bolj kot ne redke izjeme). Povprečna učna uspeš-
nost je bila, po moji osebni presoji, nekoliko nižja kot v Ljubljani, a sta bili zato
socialna povezanost in angažiranost toliko večji. Večina učiteljev nas je takrat
prihajala iz Ljubljane in za vse, kar smo potrebovali, je poskrbela Orijana Gre-
gorič. Enako je veljalo tudi za študentke. Takrat smo študentom v indekse še
vpisovali inskripcije in frekvence, ocene pa zapisovali na prijavnice in vse to
je šlo skozi njene roke in potem nazaj do študentov ali pa v njihove osebne
mape.
Leta 1995 je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani dekansko mesto za nasle-
dnjih šest let prevzel prof. Miran Čuk. Ta si je, poleg prof. Saše A. Glažarja, za
drugega prodekana izbral mene in mi zaupal področje študijskih in študent-
skih zadev. Pred tem sem bil, že po pol leta dela na fakulteti, imenovan za
predstojnika Oddelka za razredni pouk. To je bila moja prva upravna vez z
Enoto v Kopru, ki je sicer imela svojo predstojnico oz. predstojnika, a je bila
hkrati tudi del oddelka, saj se je v Kopru izvajal le študij razrednega pouka. To
jebilčas,kojebilotrebana»centrali«vLjubljanipokazatiustreznomerorazu-
mevanja za potrebe Enote po rasti in razvoju, in menim, da sem bil v vodstvu
fakultete tisti, ki je znal tem potrebam najbolj prisluhniti. Je pa tudi res, da ta-
krat v to, da bo prej kot v desetletju v Kopru ustanovljena nova univerza, vse

38