Page 38 - Naša pedagoška pot
P. 38

Dr. Stanko Pelc


                  tretje leto še vse ostalo. Učitelj, ki se je upokojeval, je v vsem tem času, kljub
                  ustrezno zmanjšani obveznosti, prejemal polno plačo. Plača novega učitelja
                  pa je bila odvisna od deleža zaposlitve. Da nisem bil samo tretjinsko zapo-
                  slen, sem sprejel še pedagoško delo na Oddelku za geografijo v Mariboru in
                  še na mariborski Fakulteti za gradbeništvo. Tako sem postal neke vrste po-
                  tujoči učitelj, saj sem že v prvem študijskem letu poučeval tudi v Kopru. Moj
                  predhodnik je bil namreč pri izvajanju dela v koprski Enoti odvisen od jav-
                  nega prometa, ki že takrat ni bil ravno uporabniku prijazno urejen, zato mi je
                  kot prvo tretjino obveznosti prepustil prav predavanja, seminarje in terenske
                  vaje v Kopru.

                  Ljubljanska pedagoška fakulteta in njena enota v Kopru
                  Moj prvi stik s koprsko enoto je bil avtobusni izlet sodelavcev ljubljanske fa-
                  kultete na takratno dvajsetletnico enote Oddelka za razredni pouk. V spo-
                  mladanskem semestru študijskega leta 1994/1995 sem nato začel pridobivati
                  prve pedagoške izkušnje s skupinico koprskih študentk. Če me spomin ne
                  vara, jih je bilo nekaj čez dvajset. Tu je bila zato socialna dinamika povsem
                  drugačnakotvvelikipredavalnicivLjubljani,kamorsejenagnetlokrepkočez
                  100 študentk. Tudi sicer je bilo pri njih zaznati nekaj tistega mediteranskega
                  temperamenta, ki jih je delal drugačne od ljubljanskih, »osrednjeslovenskih«
                  kolegic (kolegi so bili takrat bolj kot ne redke izjeme). Povprečna učna uspeš-
                  nost je bila, po moji osebni presoji, nekoliko nižja kot v Ljubljani, a sta bili zato
                  socialna povezanost in angažiranost toliko večji. Večina učiteljev nas je takrat
                  prihajala iz Ljubljane in za vse, kar smo potrebovali, je poskrbela Orijana Gre-
                  gorič. Enako je veljalo tudi za študentke. Takrat smo študentom v indekse še
                  vpisovali inskripcije in frekvence, ocene pa zapisovali na prijavnice in vse to
                  je šlo skozi njene roke in potem nazaj do študentov ali pa v njihove osebne
                  mape.
                    Leta 1995 je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani dekansko mesto za nasle-
                  dnjih šest let prevzel prof. Miran Čuk. Ta si je, poleg prof. Saše A. Glažarja, za
                  drugega prodekana izbral mene in mi zaupal področje študijskih in študent-
                  skih zadev. Pred tem sem bil, že po pol leta dela na fakulteti, imenovan za
                  predstojnika Oddelka za razredni pouk. To je bila moja prva upravna vez z
                  Enoto v Kopru, ki je sicer imela svojo predstojnico oz. predstojnika, a je bila
                  hkrati tudi del oddelka, saj se je v Kopru izvajal le študij razrednega pouka. To
                  jebilčas,kojebilotrebana»centrali«vLjubljanipokazatiustreznomerorazu-
                  mevanja za potrebe Enote po rasti in razvoju, in menim, da sem bil v vodstvu
                  fakultete tisti, ki je znal tem potrebam najbolj prisluhniti. Je pa tudi res, da ta-
                  krat v to, da bo prej kot v desetletju v Kopru ustanovljena nova univerza, vse


                  38
   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43