Page 10 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Uvod

upoštevati otrokov celostni razvoj na področju glasbenih sposobnosti in
spretnosti.
Besedilo je razdeljeno na šest poglavij. Uvodnemu poglavju sledi drugo,
namenjeno pregledu razvoja otrokovih glasbenih sposobnosti na področju
ritmičnega, melodičnega in harmonskega posluha.
Tretje poglavje obravnava razvoj glasbenih spretnosti. Pri tem izpostavlja-
mo petje kot najpogostejšo glasbeno dejavnost, oblikovanje pevskega glasu
in igranje na glasbila, s katerimi poustvarjamo glasbene vsebine.
V četrtem poglavju podrobno analiziramo značilnosti slovenske ljudske
pesmi, ki je najtesneje povezana z materinščino, saj njena melodika in ritmika
ustrezata ljudskemu umetnostnemu čutu. Ob tem izpostavljamo značilnosti
ljudske pesmi z melodijo in ljudske pesmi brez melodije, pri kateri podrobno
predstavimo slovenske ljudske in avtorske izštevanke. Glede na izbor ljudskih
pesmi brez melodije – izštevank preko primerov navajamo oblike ritmičnega
dela z uporabo le-teh. Sledi podpoglavje s primeri slovenskih in tujih ljudskih
ter avtorskih izštevank, pri čemer se posvetimo različnim načinom izvajanja
izštevank (izrekanje, igranje in spremljava z lastnimi/telesnimi, ritmičnimi,
Orffovimi, improviziranimi glasbili in zvočili) ter oblikovanja glasbenih ob-
lik (rondo, kánon). Obsežen je izbor besedil slovenskih ljudskih in avtorskih
izštevank ter ljudskih izštevank iz držav, ki mejijo na slovensko ozemlje (hr-
vaške, italijanske, avstrijske in madžarske izštevanke). Poglavje zaključuje
preglednica uglasbljenih izštevank slovenskih avtorjev, ki je namenjena kot
pripomoček k učnemu gradivu o izvajanju izštevank v pedagoškem procesu.
V petem poglavju predstavljamo raziskavo o izštevankah v pedagoškem
procesu (v vrtcu). V raziskavi sta nas zanimala stališče vzgojiteljic in vzgojite-
ljev o pomenu izštevank za otrokov celostni glasbeni razvoj ter uporaba izšte-
vank v glasbenih dejavnostih in oblikah ritmičnega dela, ki so najpogosteje
zastopane v glasbenem poustvarjanju.
V zadnjem, šestem poglavju predstavljamo možnosti povezovanja vsebin
likovne umetnosti glasbe in jezika v pedagoškem procesu. Izpostavljamo
medpodročno povezovanje omenjenih vsebin in medkulturnost kot eno iz-
med področij, s katerim se srečujemo v današnjem času.
Znanstvena monografija je namenjena vzgojiteljem, učiteljem, staršem in
otrokom, ki se v današnjem času srečujejo s slovensko kulturno dediščino ter
dediščino, ki nam jo prinašajo ljudje različnih narodnosti. Naši predhodniki so
jo skrbno širili in ohranjali skozi ustno ter pisno izročilo, zato je prav, da jo tudi
mi ohranjamo za prihodnost naših otrok, v tem primeru s pomočjo izvedbe
dejavnosti na področju glasbene umetnosti.

10