Page 12 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu
P. 12

Razvoj glasbenih sposobnosti

                    Rosamund Shuter-Dyson in Clive Gabriel (1981) sta prikazala splošen
                  pregled glasbenega razvoja otrok od trenutka rojstva do dopolnjenega
                  sedemnajstega leta. Shematski opis otrokovega glasbenega razvoja (glej
                  preglednico 1) nakazuje, da se temeljne glasbene sposobnosti, kot sta ritmič-
                  na in melodična, izpopolnjujejo z rastjo otroka. Nato se razvijajo glasbene
                  sposobnosti višjega reda, vključno s harmonskim posluhom po devetem letu
                  starosti. Povprečno razviti otroci razvijejo sposobnosti razumevanja, vredno-
                  tenja glasbe ter izražanja v lastni produkciji ali reprodukciji. Temeljne glasbe-
                  ne sposobnosti se razvijajo v predšolskem in prvem vzgojno-izobraževalnem
                  obdobju, medtem ko se razvoj glasbenih sposobnosti višjega reda začne od
                  drugega izobraževalnega obdobja dalje, in sicer v četrtem ali petem razre-
                  du, ter se nadaljuje še na srednji stopnji šolanja. Po mnenju Slosarja (1995a,
                  str. 37) se pojavi nekakšna »glasbena zrelost« v obdobju med sedemnajstim
                  in osemnajstim letom starosti, zaradi česar se poudarja pomembnost pouka
                  glasbene umetnosti med otrokovim zorenjem za celostni glasbeni razvoj.

                  Preglednica 1   Pregled glasbenega razvoja (Shuter-Dyson in Gabriel, 1981, str. 159)
                  Starost v letih
                  0–1      Reakcije na zvok
                  1–2      Spontano ustvarjanje glasbe
                  2–3      Začetek produciranja pesmi, ki jih otrok sliši
                  3–4      Ustvarjanje splošnega načrta melodije
                           Razvoj absolutnega posluha, če se otrok uči igranja na instrument
                  4–5      Razlikovanje med višinami tonov in zmožnost reprodukcije preprostega ritmičnega vzorca s ploskanjem ali igranjem
                           na instrument
                  5–6      Razumevanje pojmov »glasneje«, »tiše«
                           Sposobnost ločevanja »enakega« od »različnega« v lažjem melodičnem ali ritmičnem vzorcu
                  6–7      Izboljšanje posluha pri petju
                           Boljše dojemanje tonalne kot atonalne glasbe
                  7–8      Zmožnost prepoznavanja konsonance1 v nasprotju z disonanco2
                  8–9      Izboljšanje izvajanja ritmičnih vzorcev
                  9–10     Izboljšanje ritmične percepcije3 in glasbenega spomina
                           Usvojitev dvodelne glasbene oblike
                           Občutek za kadence4
                  10–11    Oblikovanje občutka za večglasje (harmonijo)
                  12–17    Izboljšanje kognitivnega in čustvenega reagiranja na glasbo
                  Opombe: 1 Blagoglasno razmerje dveh ali več tonov.  2 Neblagoglasno razmerje dveh ali več
                  tonov.  3 Ritmično zaznavanje.  4 Zaporedje akordov, s katerimi se končuje glasbena misel,
                  skladba.







                  12
   7   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17