Page 15 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Razvoj melodičnega posluha

preizkušajo zaznavanje ritma s ploskanjem ali z udarjanjem ob boben, vendar
imajo težave s trajnimi razmerji in z razumevanjem ritma (Motte-Haber, 1990,
str. 329). Med petim in šestim letom naj bi otroci začeli razumeti pojme glas-
nost in tišina ter enakost in raznolikost v preprostih ritmičnih vzorcih. V tem
starostnem obdobju naj bi že pravilno ponovili od tri do štiri udarce ritma,
vendar naj bi imeli še vedno težave s taktovskimi dobami in tridelnim taktom.
Razlikovanje med ritmičnimi elementi postaja boljše s starostjo, vendar otroci
v petem in šestem letu še vedno težko prilagajajo gibe spremembam v ritmu
(Moog, 1976a; Shuter-Dyson in Gabriel, 1981; Zadnik, 2005). Razvoj ritmičnih
sposobnosti je povezan z dozorevanjem, pri čemer otroci ob vstopu v osnov-
no šolo še nekaj časa izkazujejo zanimanje za glasbo predvsem z živahnimi
ritmi, ki spodbujajo gibanje (Motte-Haber, 1990). Med šestim in devetim le-
tom je ritmični razvoj hiter in intenziven. Začenja se razvoj glasbenih sposob-
nosti višjega reda (Shuter-Dyson, 1999; Slosar, 1995a).
V predšolskem obdobju, ko otroci razvijajo osnovne ritmične sposobnosti
skozi interakcijo z zvočnim okoljem, je poudarjena vloga aktivnosti, kot so
poslušanje glasbe, igranje na lastna in druga ritmična glasbila ter sodelova-
nje v skupinskih glasbenih dejavnostih. Nadaljevanje ritmičnega razvoja v
osnovnošolskem obdobju prinaša kompleksnejše izzive, povezane z razume-
vanjem strukturiranega ritma in visoko stopnjo ritmične natančnosti. Pri razi-
skavah na področju razvoja ritmičnega posluha si avtorji niso enotni. Nekate-
ri dajejo, glede na to, da gibanje spremlja vsako otrokovo aktivnost, prednost
ritmičnemu posluhu (Bentley, 1966; Révész, 2001), drugi melodiji, češ da ritem
v otroških telesnih aktivnostih nima nič ali zelo malo skupnega z glasbenim
ritmom in da se kvalitativno razlikujeta (Wing, 1971).

2.2 Razvoj melodičnega posluha
Raziskave o slušni zaznavi novorojenčkov (Mirković Radoš, 1983; Moog, 1976b;
Shuter-Dyson in Gabriel, 1981) so potrdile, da imajo ti sposobnost zaznavanja
zvoka takoj po rojstvu. Med strokovnjaki, kot so psihologi, avdiologi in dru-
gi (Brackbill idr., 1966; Bench, 1969, v Slosar, 1995a) obstajajo različna mnenja
glede učinkov različnih zvokov na novorojenčka. Vendar se strinjajo, da se
novorojenčki bolje počutijo v prisotnosti zvokov kot v popolni tišini. Materin
glas otrok prepozna pri približno štirinajstih tednih. Njeno petje mu je ljubše
od drugih zvokov, saj mu to predstavlja komunikacijo z materjo. V tem času je
dojenček že sposoben ugotoviti smer zvoka, kar dokazuje s pogledom proti
zvočilu. Po šestem mesecu se začnejo pojavljati poskusi reprodukcije zuna-
njih zvočnih vtisov: najprej z grobo imitacijo posameznih zlogov, ki ji sledita
njihovo podvajanje in ponavljanje, v katerem opazimo že spremembe v višini

15