Page 115 - Učilnica za življenje

Povezovanje angleščine in spoznavanja okolja v tretjem razredu

cijske zmožnosti, občutek odgovornosti ter ustvarjalnost (Novak idr., 2009).
Videti je bilo, da so predani dejavnosti ter da svoje habitate ustvarjajo po-
drobno ter premišljeno.
Pri drugem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, na kakšen način razi-
skovalno učenje vpliva na govorne zmožnosti učencev pri pouku angleščine.
Glede na rezultate, ki smo jih pridobili z analizo vprašalnika, lahko vidimo, da
so imeli učenci z govornim izražanjem v angleščini nekaj težav. Večina jih je
sicerpri trditvi»Težkomi jebilogovoritivangleščini«izbrala,dasestem
ne strinjajo, vendar se je določen delež s trditvijo še vedno strinjal in s tem
nakazal omenjene težave. Nekaj učencev je izpostavilo prav govorjenje kot
najtežavnejši vidik celotnega projekta. Učenci so predvsem na začetku po-
gosto uporabljali slovenščino, v angleščini pa so uporabljali zgolj obravna-
vane povedi. Kasneje pa so s postopnim uvajanjem komunikacijskih vzorcev
in novega besedišča vedno pogosteje uporabljali angleščino. Postali so sa-
mozavestnejši, bolje so razumeli navodila, kar lahko pripišemo učinkovitemu
načrtovanju jezika pri pristopu CLIL, kot poudarjajo številni avtorji (Klimova,
2012; Marsh, 2012).
Analiza govorne predstavitve je pokazala, da so bili učenci pri nalogi veči-
noma uspešni. Med štirimi ocenjevanimi sklopi (vsebina, slovnica in besedi-
šče, izgovorjava ter samostojnost predstavitve) so najboljše rezultate dose-
gali pri slovnici in besedišču. Razvijanje slovnične zmožnosti je bilo vseskozi
dobro podprto, tako z že vnaprej oblikovanim opisom živali, s katerim so si
lahko pomagali pri govorjenju, kot z nedokončanimi stavki na učnem listu.
Pri ustni predstavitvi so bili učenci najslabše ocenjeni na področju samostoj-
nosti predstavljanja. Četudi so morda večino besedila znali prosto povedati,
so ves čas pogledovali na list in s tem izgubili kar nekaj točk. Kljub vsemu pa
pri trditvi »Brez težav sem predstavil/-a svoj končni izdelek« nihče ni označil
odgovora »Ne strinjam se«. Večina se jih je s trditvijo srednje strinjala, kar bi
lahko interpretirali tako, da so se med predstavitvami sicer soočali z nekate-
rimi težavami, vendar po njihovem mnenju niso bile tako velike, da bi jih bilo
treba posebej izpostaviti.
Na podlagi navedenega lahko zaključimo, da je kljub nekaterim izposta-
vljenim težavam raziskovalno učenje pozitivno vplivalo na govorne zmož-
nosti učencev, predvsem če upoštevamo, da so poleg predmetno specifič-
nega besedišča in načrtovanih slovničnih struktur postopoma usvajali tuji
jezik za splošno sporazumevanje, in sicer v kontekstu timskega in sodeloval-
nega dela ter raziskovanja (Ivanuš Grmek in Javornik Krečič, 2011).
Pri tretjem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, kako uspešno se raz-
iskovalno učenje in pristop CLIL povezujeta s tujejezikovnim poukom. Za

115