Page 116 - Učilnica za življenje

Lara Kodrič in Silva Bratož

omenjena pristopa sta značilna visoka motivacija učencev (Coyle idr., 2010;
Lipavic Oštir idr., 2015) in spodbujanje domišljije ter ustvarjalnosti (Ivanuš Gr-
mek idr., 2009). Iz rezultatov opazovalne lestvice lahko sklenemo, da je bila
vključenost učencev ocenjena zelo visoko, kar kaže na njihovo motivacijo
za tovrstne dejavnosti. Na osnovi opazovanja in analize njihovih izdelkov
ugotavljamo, da dejavnosti pristopa CLIL učinkovito razvijajo komunikacij-
ske zmožnosti učencev. Učenci so sledili navodilom v angleščini in posto-
poma vedno več uporabljali angleščino za sporazumevanje z učiteljem ter
s sošolci, pokazali so zmožnosti razumevanja besedil v angleščini, iskanja in
zapisovanja osnovnih podatkov, razvijanja predmetno specifičnega besedi-
šča v angleščini in govorne predstavitve končnega izdelka.
Pri tem jim je največ težav povzročalo pisanje v angleščini, na kar kažejo
rezultati anketnega vprašalnika. Učenci so namreč večkrat izpostavili, da je
bilo pri dejavnostih zanje težko pisanje. Poleg tega jih je pri trditvi »Težko
mi je bilo pisati v angleščini« veliko izbralo, da se s tem strinjajo. Rezultati so
pričakovani, saj se učenci glede na učni načrt za tuji jezik v 2. in 3. razredu
(Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2013)
s pisanjem v večji meri srečajo šele konec tretjega razreda in je bila torej to
za njih ena izmed prvih konkretnih izkušenj na tem področju. Po drugi strani
je analiza pisnih izdelkov pokazala, da so učenci zmožni (so)ustvarjanja ne
samo enostavnejših, temveč tudi nekoliko zahtevnejših besedil v angleškem
jeziku, vendar pri tem potrebujejo zadostno količino podpore. Poleg tega je
bilo razvidno, da so predvsem pri izdelovanju makete živalskega vrta ter pri
nalogah, kjer so delali v skupinah, postopoma učinkovito razvijali komunika-
cijske zmožnosti, kar predstavlja pomemben element pristopa CLIL (Klimova,
2012) ter socialne spretnosti (Rems Arzenšek, 2006).
Smiselno je tudi poudariti, da je učitelj, ki je izvajal dejavnosti, v skladu
s priporočili pristopa CLIL (Mehisto idr., 2008) učencem vseskozi nudil vrsto
različnih podpor in tako tudi tistim s šibkejšim znanjem angleščine omogo-
čil učinkovito sodelovanje v vseh dejavnostih. Učne ure, načrtovane na pod-
lagi pristopa CLIL v povezavi s raziskovalnim pristopom, nudijo veliko pro-
stora za diferenciacijo in inkluzivnost, saj je dejavnost moč prilagajati znanju
in potrebam posameznih učencev (Coyle idr., 2010) ter obenem zagotoviti
tujejezikovne zmožnosti, ki so uporabne v konkretnih življenjskih situacijah
(Rems Arzenšek, 2006). Prav tako je bilo učencem omogočeno, da na vsebino
gledajo z različnih zornih kotov (Klimova, 2012) ter tako razumejo, da se lahko
predmetna področja (angleščina, likovna umetnost, spoznavanje okolja, ma-
tematikaitd.) povezujejo in prepletajo znotrajeneobravnavaneteme(Ivanuš
Grmek in Javornik Krečič, 2011; Novak idr., 2009).

116