Page 135 - Učilnica za življenje

Medpredmetno povezovanje matematike in naravoslovja v petem razredu

stno orodje v njihovem življenju, moramo pri pouku matematike poleg tradi-
cionalnih problemov,kiso največkrat enolično rešljivi,ponuditituditakepro-
bleme, kot smo jih prikazali v prispevku. Nujno je, da na razredni stopnji oz.
na vseh ravneh izobraževanja razširimo pojem matematični problem in pri
tem učence usposobimo, da prepoznajo problemsko situacijo in jo raziščejo.
Poleg spoznavanja različnih vrst matematičnih problemov je pomembno, da
je kontekst problemske situacije avtentičen, povezan z drugimi predmetnimi
področji, kar nakaže uporabo matematičnega znanja izven okvirov matema-
tike.
Za razvijanje kompetenc za trajnostnost je treba sistematično uvajati vse-
bine stegapodročjavučne kurikule od predšolskega izobraževanja naprej.
Nekatere teme trajnostnega razvoja so zelo kompleksne in se jih začne uva-
jati kasneje, na predmetni stopnji šolanja, nekatere teme pa lahko učenci ra-
zumejo že na razredni stopnji, predvsem skozi poučevanje različnih predme-
tov. V tej smeri delujejo tudi izobraževalne institucije na državni ravni, ki skozi
kurikularno prenovo ter prenovo Smernic vzgojeinizobraževanjazatrajnostni
razvoj (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2007) nakazujejo razvijanje kompetenc
za trajnostnost bodisi skozi naravoslovne predmete ali kot vključevanje nad-
predmetnih tem v vse učne predmete. Ob pregledu učnih gradiv za matema-
tiko teh primerov skoraj nismo zasledili, v nasprotju z raziskavo, ki je bila na-
rejena na primerih japonskih, korejskih in singapurskih osnovnošolskih ma-
tematičnih učbenikov (Kim in Pang, 2022) in v kateri se je izkazalo, da so v
tamkajšnjih učbenikih v mnogih primerih matematični problemi povezani z
vsebinami trajnostnega razvoja. Vendar avtorja analize vseeno opozorita na
dejstvo, da podani primeri še ne zagotavljajo, da se pri učencih res spodbuja
razvijanje in krepitev kompetenc za trajnostnost, saj učitelji te vsebine po-
gosto obravnavajo le površinsko, ker nimajo zadostnega znanja.
Med mladimi sta vedno večji zavest in želja po trajnostnem delovanju,
zlasti na področju okoljskih in podnebnih vprašanj. Rezultati Eurobarome-
tra iz leta 2022 kažejo, da mladi v EU razmišljajo o varovanju okolja in boju
proti podnebnim spremembam kot ključnih prednostnih nalogah (European
Council in Council of the European Union, 2022). Ker je izobraževanje o traj-
nostnosti dolgotrajen in dolgoročen proces, se nanj gleda kot na transfor-
mativno učenje, z namenom spremeniti človeka in posledično delovanje
družbe. Medpredmetno povezovanje skozi reševanje problemov z vidika
matematike ter naravoslovja in tehnike je zagotovo ena izmed učinkovitih
poti k razvoju kompetenc za trajnostnost pri učencih. Ob tem zavedanju bi
bilo treba učitelje spodbuditi, da učencem zastavljajo podobne probleme,
kot smo jih predstavili v članku, ob hkratnem razmišljanju, kako učence po-

135