Page 33 - Učilnica za življenje
P. 33

Vpliv izkustvenega učenja na znanje

                  in odnos do deževnikov ter komposta
                  pri prvošolcih


                  Janja Plazar                   Anja Cijan
                  Univerza na Primorskem         Osnovna šola Antona Ukmarja
                  janja.plazar@pef.upr.si        anja.cijan@antonukmar.si

                  V raziskavi smo z uporabo izkustvenega in frontalnega načina poučevanja v
                  dveh skupinah učencev prvega razreda osnovne šole ugotavljali, ali pristop
                  poučevanja vpliva na učenčevo znanje in razumevanje naravoslovnih vsebin.
                  Prav tako nas je zanimalo, ali neposrednaizkušnjavpliva nazmanjšanje napač-
                  nih predstav in predsodkov do živali. Pred izvedbo dejavnosti v razredu in po
                  njej smo preverili znanje učencev o postopku kompostiranja ter o značilnostih
                  in življenju deževnikov ter preverili njihov odnos do deževnikov i komposta.
                  Ugotovili smo, da sta bila znanje in trajnost znanja prvošolcev po tem, ko so bili
                  deležni izkustvenega učenja, večja, kot po tem, ko so bili deležni frontalnega
                  učenja. Prav tako se je v skupini, kjer je potekal izkustveni pouk, zmanjšalo šte-
                  vilo napačnih predstav in predsodkov v povezavi z deževniki ter s kompostira-
                  njem v primerjavi s skupino, ki je bila deležna le frontalnega učenja.
                  Ključne besede: izkustveno učenje, frontalno učenje, spoznavanje okolja, de-
                  ževniki, kompostiranje, napačne predstave
                          © 2024 Janja Plazar in Anja Cijan
                  https://doi.org/10.26493/978-961-293-403-3.33-49


             Uvod
             Otroci imajo že od rojstva vgrajeno potrebo po opazovanju in raziskovanju.
             Že od zgodnjega otroštva razvijajo osnovno razumevanje naravnih pojavov
             in procesov skozi vsakodnevne aktivnosti, kar počnejo spontano, predvsem
             preko igre. Naravno okolje ima v zgodnjem otroštvu izjemen pomen, saj se
             otrok se pri svojih vsakodnevnih aktivnostih, kot so sprehod in igre v naravi,
             redno srečuje z naravoslovjem (Conezio in French, 2020; Trundle, 2010). Ra-
             ziskave na področju razvojne in kognitivne psihologije kažejo, da lahko pri
             otrocih brez ustreznih spodbud iz okolja pride celo do zaostanka v razvoju
             (Hadzigeorgiou, 2002). Pomembno je, da okolje otrokom zagotavlja spodbu-
             dne pogoje. Veliko staršev namreč skuša otroke zaščititi pred nevarnostmi in
             umazanijo, vendar jih s tem prikrajšajo za dragocene izkušnje. Te izkušnje so
             ključne za razumevanje zapletenejših pojavov in procesov v kasnejših fazah
             kognitivnega razvoja (Batistič Zorec, 2002).


                  Dolenc,N.,in Cotič,N.(ur).(2024). Učilnica za življenje: vzgoja in izobraževanje
                  za trajnostni razvoj. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37   38