Page 35 - Učilnica za življenje

Vpliv izkustvenega učenja na znanje in odnos do deževnikov ter komposta pri prvošolcih

nje okolja v učnem načrtu za osnovne šole (Ministrstvo za šolstvo in šport
in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2011) razkriva, da je predmet zasno-
van tako, da vključuje procese, postopke in vsebine, ki učencem omogočajo
spoznavanje sveta skozi neposredne izkušnje. Glavna cilja predmeta, to sta
razumevanje okolja in razvoj spoznavnega področja, se dosegata preko ak-
tivnega raziskovanja okolja (Korban Črnjavič in Hus, 2009).
Za razliko od izkustvenega je za tradicionalno, frontalno poučevanje zna-
čilno, da je učitelj v vlogi prenašalca znanja. Prednosti tega načina so sicer
v tem, da je tako poučevanje časovno ekonomično, saj lahko vključuje večje
število učencev ter omogoča pregled nad potekom dela celega razreda v pri-
merjavi z izkustvenim učenjem (Plešec Gasparič in Valenčič Zuljan, 2019). Po-
manjkljivosti so manjša individualizacija pouka, manj povratnih informacij s
strani učencev, manj sodelovanja, učenci pa so večinoma v pasivni vlogi po-
slušalcev (Kramar, 2009). Izkustveno učenje povezuje konkretno izkušnjo z
njenim opazovanjem, preučevanjem in teoretično osnovo z aktivnim preiz-
kušanjem (Marentič Požarnik, 2000), poleg tega stimulira učenje, povečuje
motivacijo za učenje, razvija eksperimentalne in komunikacijske spretnosti,
sproža razvoj kritičnega razmišljanja, razvija kreativnost, izboljšuje odnos do
naravoslovja in spodbuja razvoj bralne pismenosti pri učencih (Ferk Savec,
2014). Ko otroci aktivno sodelujejo pri učenju, se ne le učijo, temveč tudi
oblikujejo svoja lastna razumevanja in razlage (Vygotsky in Cole, 1978). Iz-
kustveno učenje tako ne le bogati učni proces, temveč tudi razvija celostne
osebnosti učencev.
Ob aktivnem raziskovanju sveta lahko otroci začnejo izražati predsodke ali
strah pred nekaterimi živalmi (Muris, 2007). Izvor naj bi bil logične narave,
saj lahko otroka obvaruje pred nevarnostjo, iracionalen strah pa večinoma
izzveni v najstniških letih (Field in Davey, 2001), le ob nepravilni obravnavi se
ohrani v času odraslosti. Field in Joanne Lawson (2003) navajata, da so lahko
vzroki za predsodke in neosnovani strah pred živalmi neposredna negativna
izkušnja, opazovanje drugih ter transmisija preko negativnih informacij.
Najboljši način za odpravljanje predsodkov in napačnih predstav je nepo-
sredna izkušnja, in sicer z izkustvenim spoznavanjem, opazovanjem in s skr-
bjo za živali (Vrščaj idr., 2003). Tomažič (2011) ugotavlja, da je neposredna iz-
kušnja z živaljo povezana z manjšo stopnjo strahu in gnusa do njih. Če otroci
ne pridobijo neposrednih izkušenj z živalmi v zgodnjih letih izobraževanja,
ostajajo njihova čustva strahu in gnusa povprečno močnejša kot pri otrocih,
ki so bili neposredno v stiku z različnimi živali. Stiki z živalmi v nižjih razredih
osnovne šole tako pripomorejo tudi k ustvarjanju pozitivnega odnosa do njih
(Tomažič, 2011).

35