Page 36 - Učilnica za življenje
P. 36

Janja Plazar in Anja Cijan


                    Eden od načinov, kako otroku v predšolskem obdobju in prvih razredih
                  osnovne šole predstaviti živa bitja, s katerimi se srečuje v svojem vsakodnev-
                  nem življenju, je preučevanje prsti, komposta in živih bitij, ki v njijuživijo. V
                  tleh živi ogromno različnih živih bitij, ki jih uvrščamo med bakterije, glive,
                  rastline in živali. Ene najvidnejših živali, ki živijo v tleh, so deževniki, ki se hra-
                  nijo z odmrlimi rastlinskimi deli tako, da požirajo prst in iz nje izkoristijo le
                  prebavljive snovi, preostanek, glistine, pa izločijo na površje (Strgar in Vrščaj,
                  2000). S svojim delovanjem tako premešajo prst, jo prezračijo in jo delajo
                  rodovitnejšo. Deževnike najdemo tudi v kompostu, predelanem organskem
                  materialu, ki nastane v procesu kompostiranja, in sicer iz različnih živalskih in
                  rastlinskih odpadkov (Jelnikar in Vardjan, 1983).


                  Namen in cilji raziskave
                  Namen naše raziskave je bil raziskati in analizirati vpliv izkustvenega učenja
                  na pridobljeno znanje ter odnos do deževnikov, komposta in kompostiranja
                  pri prvošolcih. Ugotavljali smo razliko v pridobljenem znanju o kompostira-
                  nju in vlogi deževnikov pri njem ter v trajnosti pridobljenega znanja med
                  kontrolno skupino (KS) prvošolcev, kjer je potekalo frontalno učenje, in ek-
                  sperimentalno skupino (ES) prvošolcev, kjer je potekalo izkustveno učenje,
                  ter v trajnosti pridobljenega znanja v obeh skupinah prvošolcev. Cilj razis-
                  kave je bil tudi preveriti, kako so se odnos, predsodki in napačne predstave
                  v povezavi z deževnikom in s kompostiranjem spremenile v KS v primerjavi z
                  ES prvošolcev.

                  Metodologija
                  Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop, v katerem smo uporabili de-
                  skriptivno in kavzalno eksperimentalno metodo raziskovanja.

                  Opis vzorca
                  Raziskava temelji na neslučajnostnem, namensko izbranem vzorcu. Vključe-
                  nih je bilo 52 otrok (29 deklic in 23 dečkov) iz dveh oddelkov prvega razreda
                  ene izmed obalnih osnovnih šol. Starost učencev je bila med šest in sedem
                  let. Raziskavo smo izvajali v dveh skupinah s po 26 učenci; v KS, kjer smo izva-
                  jali frontalni pouk, je sodelovalo 14 deklic in 12 dečkov, v ES, kjer smo izvajali
                  izkustveni pouk, pa 15 deklic in 11 dečkov.

                  Merski pripomočki
                  Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika, ki je bil sestavljen iz osmih vpra-
                  šanj zaprtega tipa, na katera so učenci odgovarjali z obkroževanjem kratkih


                  36
   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41