Page 34 - Učilnica za življenje

Janja Plazar in Anja Cijan

Otrok sam ustvarja ideje in razvija teorije, ki pa so brez vodenega opa-
zovanja in organiziranega raziskovanja le naivne. Za to usposobljena odra-
sla oseba ima pri zgodnjem poučevanju naravoslovja pomembno vlogo, saj
otroku pomaga svet dojemati bolj razumsko in manj laično ter jih vzpodbuja
h kritičnemu vrednotenju sveta (Novak idr., 2003). Prvo vodeno spoznavanje
narave in sveta okoli sebe otrok doživi pri pouku naravoslovja. Tam sistema-
tično odkriva nekatere naravne pojave in procese, spoznava naravoslovne
metode ter postopoma usvaja naravoslovne pojme. Učitelj mora temeljito
poznati naravoslovne vsebine in hkrati razumeti, kako otroci dojemajo in ra-
zumejo obravnavane teme. Pomembno je, da zna postavljati vprašanja, ki
otrokom omogočajo razvoj po lastni poti, ter zaznavati njihov napredek pri
učenju. Poleg tega mora biti sposoben organizirati ustrezno delovno okolje,
v katerem je mogoče doseči vse te cilje (Novak idr., 2003).
Zgodnje poučevanje naravoslovja je ključnega pomena za razvijanje po-
zitivnega odnosa do tega področja. Končni cilj je naravoslovno pismen po-
sameznik, ki je sposoben razumeti abstraktne ideje ter raziskovati naravo in
reševati probleme na logičen in znanstven način (Eshach in Fried, 2005). V
zadnjih nekaj desetletjih se je povečalo zanimanje za problematiko naravo-
slovne pismenosti, zlasti za pojav nepopolnih ali napačnih predstav v nara-
voslovju (Battelli, 2014). Do nepravilnega razumevanja naravnih procesov in
pojavov pogosto prihaja zaradi prepletanja napačnih predstav, stereotipov
ter predsodkov (Driver in Ericson, 1978). Dejavniki, ki vplivajo na oblikova-
nje napačnih predstav, so poenostavljanje in posploševanje ter uporaba na-
pačnega izrazoslovja, lahko pa so posledica antropomorfnega, antropocen-
tričnega in teleološkega gledanja na svet (Battelli in Dolenc Orbanić, 2011).
Temelje naravoslovne pismenosti se gradi tudi pri učnem predmetu spozna-
vanje okolja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Neustrezno pouče-
vanje naravoslovnih vsebin v tem obdobju ima lahko daljnosežne posledice
za naravoslovno pismenost posameznika in celotno družbo (Kožuh in Plazar,
2021).
Naivne, nepopolne oz. napačne predstave v naravoslovju so pogosto tako
močno zasidrane, da jih je s tradicionalnimi strategijami poučevanja težko
spremeniti, saj prihaja do interakcije med starimi in novimi predstavami (Bat-
telli, 2014). Zato je primernejši način poučevanja naravoslovja, tako v zgo-
dnjem otroštvu kot tudi v osnovni šoli, izkustveno učenje.
Izkustveno učenje ima ključno vlogo pri učenju in poučevanju naravoslov-
nih vsebin v šoli ter vrtcu. V Kurikulu za vrtce (Krnel, 2008) že sama opredeli-
tev področja narave poudarja, da otroci aktivno raziskujejo živi in neživi svet
okoli sebe s pomočjo lastnih izkušenj. Prav tako opis predmeta spoznava-

34