Page 70 - Učilnica za življenje

Nataša Dolenc in Nastja Cotič

novno povežemo z naravo in s tem ustvarimo pogoje, da jo bodo sodobne
generacije cenile, spoštovale in ohranjale (Malone in Tranter, 2003). Kot izpo-
stavlja Kellert (2002), se povezanost z naravo in pozitiven odnos do nje zač-
neta razvijati že v zgodnjem otroštvu, kar pa zahteva redno interakcijo z na-
ravnim okoljem. Podobno so v svoji raziskavi ugotovili tudi Biber idr. (2023), ki
izpostavljajo, da se pogostejša izvedba dejavnosti na prostem in izpostavlje-
nost učnim okoljem v naravi pri otrocih odražata v višji okoljski ozaveščenosti
in pozitivnejšem odnosu do narave.
Kot izpostavljajo Katalinič idr. (2007), je ena od prvih učilnic za potešitev
otrokove radovednosti naravno okolje, ki ga obdaja. Naravno okolje je idea-
len prostor za ustvarjalno igro, saj ponuja neverjetno bogastvo čutnih izku-
šenj, ki spodbujajo celostni razvoj otrok na vseh razvojnih področjih (Wilson,
1995; Brynjegard, 2001). Naravno okolje ponuja veliko možnosti za razisko-
vanje in spoznavanje naravnih pojavov, saj je izjemno bogato z dražljaji, ki
spodbujajo otrokova čutila in radovednost. V naravi lahko otroci raziskujejo
stvari in živa bitja, ki jih opazijo, narava jih bo vznemirjala in razveseljevala,
gibali se bodo v skladu s svojimi potrebami in razvijali občutek za prostor.
Učenje v naravi otroke motivira in jih vodi od čudenja in občudovanja narave
k razumevanju celostno povezanih naravnih pojavov. Vključevanje narave v
vzgojni procesjeodličnapriložnost tudi zarazvijanjeokoljskepismenosti (Hi-
polito, 2021). Poleg tega narava in zunanje okolje na posameznike delujeta
pomirjujoče (Simkin idr., 2020), zmanjšujeta stres, spodbujata ustvarjalnost
in pozitivna čustva (Tyrväinen idr., 2014) ter zmanjšujeta negativna (Simkin
idr., 2020). Za vzgojitelja to pomeni, da ima na voljo širok spekter učnih mož-
nosti, ki presegajo klasično notranje okolje.
Pouk v naravi je opredeljen kot pouk na prostem, izven učilnice oz. kot iz-
vedba učnega procesa v naravnem okolju, s poudarkom na pridobivanju ne-
posrednih izkušenj (Behrendt in Franklin, 2014; Priest, 1986). Kot poudarjajo
številne raziskave (Behrentd in Franklin, 2014; Cooper, 2015; Gill, 2014; Rickin-
son idr., 2004; Rivkin in Schein, 2014; Tanik Önal in Ezberci Çevik, 2022), ima
pouk v naravi številne pozitivne učinke, in sicer pospešuje telesno pripravlje-
nost in razvoj motorike, izboljša vid, spodbuja kognitivni razvoj in učno us-
pešnost,zmanjšasimptomemotnjepozornosti shiperaktivnostjo (ADHD) ter
izboljša koncentracijo, spodbuja samozavest, razvija razumevanje in spoštljiv
odnos do narave. Otrok v naravi razvija kreativnost (Crain, 2001), pozitivna ču-
stva in socialne vrednote ter krepi samozaupanje (Miller, 2007). Poleg tega je
pomembna tudi nestrukturirana igra v naravi, saj se otroci naučijo različnih
spretnosti in reševanja problemov, kajti dejavnosti na prostem omogočajo
opazovanje ter razvijanje spretnosti načrtovanja, eksperimentiranja, razvr-

70