Page 71 - Učilnica za življenje

Učenje na prostem v očeh študentov predšolske vzgoje

ščanja in iskanja rešitev (Brynjegard, 2001; Thorp in Townsend, 2001). Razis-
kave kažejo tudi, da otroci med aktivnostmi na prostem uživajo, saj so bolj
motivirani za izvajanje dejavnosti ter navdušeni nad učenjem z odkrivanjem
(Alexander idr., 1995; Behrentd in Franklin, 2014). Učenje na prostem lahko za-
radi nepozabne narave pozitivno vpliva na dolgoročni spomin (Knapp, 2000),
na osebnostno rast, socialne spretnosti, skupinsko kohezijo in timsko delo
(Rickinson idr., 2004). Irmeli E. Palmberg in Jari Kuru (2002) sta v svoji raziskavi
ugotovila, da je učenje na prostem dobro vplivalo na razvoj samospoštova-
nja in samozaupanja ter na socialno vedenje otrok. Kot so opredelili Rickin-
son idr. (2004), se pri učenju v naravi pri otroku razvijajo štiri glavna področja,
in sicer kognitivno (znanje, razumevanje), afektivno (vrednote, mnenja), so-
cialno (komunikacija, sodelovanje) in fizično (fizične spretnosti). Vendar je
kljub dokazanim prednostim učenja na prostem v literaturi pogosto izposta-
vljano pomanjkanje vključevanja slednjega v lastno prakso (Erdem, 2018).
Vzgojitelji predšolskih otrok navajajo tudi nekaj ovir za izvajanje učenja na
prostem. Van Bussel (1992, po Darja Skribe Dimec, 2014) glavne ovire strne v
tri sklope, in sicer organizacijske, vsebinske in disciplinske probleme. Orga-
nizacijski problemi nastopijo predvsem zaradi drugačne organizacije in do-
datnega dela vzgojitelja pri pripravi pouka na prostem. Pogosto pa so po-
trebna tudi dodatna sredstva za prevoz in nabavo opreme ter drugih pripo-
močkov. Vremenske razmere, kot so dež, sneg, huda vročina ali mraz, lahko
prekinejo dejavnosti na prostem. Ta nepredvidljivost lahko oteži načrtovanje
in celo povzroči odpoved ali prestavitev dejavnosti (Tanik Önal in Ezberci Çe-
vik, 2022). Vzgojitelji poudarjajo, da en sam vzgojitelj za izvedbo dejavnosti
na prostem ne zadostuje in je zato potrebno podporno osebje, zaradi česar
se posledično izogibajo tega pristopa.Vsebinski problemi lahko nastopijo za-
radi pomanjkanja naravoslovnega znanja in spretnosti, potrebnih za učinko-
vito izvajanje pouka na prostem (Skribe Dimec, 2014; Tanik Önal in Ezberci
Çevik, 2022). Disciplinski oz. vedenjski problemi izhajajo pretežno iz težjega
nadzora skupine pri delu izven učilnice. Na prostem je lahko veliko motečih
dejavnikov, zaradi česar se otroci težko osredotočijo na učno dejavnost. Raz-
lične raziskave so pokazale, da vzgojitelje in učitelje pri izvedbi pouka na pro-
stem skrbi predvsem varnost učencev (Erdem, 2018), saj zunanje okolje lahko
predstavlja varnostno tveganje, vključno z možnostjo nesreč, ugrizov žuželk
in srečanj z divjimi živalmi ali nevarnimi rastlinami. Devrim Erdem (2018) je
izpostavila tudi, da vzgojitelji težje pristopijo k učenju na prostem, če imajo
v svoji skupini otroka s posebnimi potrebami.
Izrednega pomena za kakovostno učenje na prostem sta vzgojiteljeva in
kasneje učiteljeva naklonjenost izvajanju tovrstnega učenja. V predšolskem

71