Page 86 - Učilnica za življenje
P. 86

Darja Rizmal


                    Na naravoslovnem področju, še posebej v času podnebne krize, opažamo
                  nujo po inovaciji v slovenskem šolskem sistemu, da bi vzgajali proaktivne po-
                  sameznike, ki bodo razumeli kompleksnost svojega okolja. Treba je najti pri-
                  ložnosti za izvenkurikularne, inovativne in fleksibilne učne metode, ki pod-
                  pirajo kurikularne vsebine in dijake pripravljajo na proaktivno delovanje v
                  družbi (Johnson, 2020; Musek Lešnik, 2013).
                    Za uspešno integracijo ekosocialnega izobraževanja je treba uporabiti ra-
                  znolike pristope:


                     – interdisciplinarno učenje: uvedba tem, ki povezujejo različna področja
                       znanja, kot so naravoslovje, družboslovje, ekonomija in umetnost (Be-
                       ane, 1997).
                     – projektno učenje: reševanje realnih problemov in izzivov, ki spodbujajo
                       inovativnost in ustvarjalnost (Thomas, 2000).
                     – sodelovalno učenje: delo v skupinah za razvijanje veščin sodelovanja
                       (Johnson in Johnson, 1999).
                     – okoljske aktivnosti: vključevanje aktivnosti na prostem in povezovanje
                       s skupnostjo za spodbujanje ekološke zavesti (Louv, 2005).


                    Vslovenskemsrednjemsplošnemizobraževanju razlikujemomed pro-
                  grami splošne in strokovne gimnazije; vsem je skupen poudarek na splo-
                  šnem znanju, kritičnem mišljenju, humanistični in naravoslovni pismenosti
                  ter metodološkem in konceptualnem pristopu (Ginnis, 2004; Marentič Požar-
                  nik, 2000). Širina splošne izobrazbe nudi široke možnosti za nadaljnji študij,
                  vendar opažamo pomanjkanje praktičnih izkušenj in laboratorijskih veščin
                  dijakov, ki se vpisujejo na naravoslovne študije (Klemenčič, 2014).
                    Biotehnologija je izbirni predmet tehniških gimnazij v Sloveniji. Predmet
                  je nastal na podlagi izkušenj, ki so jih na šoli pridobili z izbirnim predme-
                  tom osnove biotehnologije in znanj s področja živilstva, veterine ter kme-
                  tijstva (Sluga idr., 2011). Oblikovanju učnega načrta je botroval vedno hitrejši
                  razvoj biotehnologije doma in po svetu. Temeljni namen biotehnologije je
                  industrijsko izkoriščanje biokultur za pridobivanje različnih biotehnoloških
                  produktov, ki se uporabljajo v industriji živil in pijač, farmacevtski industriji,
                  medicini in veterini, agronomiji, kemični industriji, energetiki, živinoreji ter
                  ekologiji (Sluga idr., 2011).
                    Značilnosti predmeta biotehnologija so:

                     – tesne medpredmetne povezave, saj je biotehnologija že po definiciji
                       interdisciplinarna veda (Smith, 2013);


                  86
   81   82   83   84   85   86   87   88   89   90   91