Page 88 - Učilnica za življenje
P. 88
Darja Rizmal
kompetenc med dijaki, s poudarkom na interdisciplinarnem in medinstitu-
cionalnem povezovanju. Kot prvi korak smo izvedli pregled obstoječe litera-
ture, ki obravnava izobraževalne sisteme, ekosocialno izobraževanje ter ino-
vativneučnemetode.Napodlagiliteraturesmo pripredmetubiotehnologija
za dijake BIC Ljubljana, Gimnazije in veterinarske šole zasnovali tri projektne
naloge. Projektno nalogo sta izvedla dva dijaka pod mentorstvom učitelja Gi-
mnazije in veterinarske šole ter t. i. zunanjega mentorja iz zunanje institucije.
Dijaki so bili namreč na podlagi izraženih lastnih interesov napoteni na in-
stitucije k delovnim mentorjem. Glede na razpoložljivost v zunanji instituciji
so dijaki, zunanji mentor in šolski mentor določili konkretno tematiko razi-
skovanja ter s tem tudi laboratorijskega dela. Dijaka, ki sta izvajala konkreten
projekt, sta bila tako kar se da vpeta v raziskovalno in delovno okolje institu-
cije. Laboratorijski ali terenski del so tako dijaki v celoti opravili pod okriljem
zunanje institucije in delovnega mentorja. Ves čas je potekalo sodelovanje
med šolskim mentorjem in dijakoma, prav tako pa med šolskim in delovnim
mentorjem.
Rezultati in razprava
Medinstitucionalno povezovanje v projektni in raziskovalni dejavnosti
dijakov
V nadaljevanju bomo predstavili primere treh maturitetnih projektnih nalog.
Vpliv dipeptidnih ponovitev gena C9orf72 na celične procese
Dijakinja BIC Ljubljana, Gimnazije in veterinarske šole je celotno laboratorij-
sko delo opravljala na Institutu Jožef Stefan, kjer je pod mentorstvom dr. Ja-
nje Božič in dr. Borisa Roglja pripravila nalogo z naslovom Vpliv dipeptidnih
ponovitev gena C9orf72 na celične procese (Vodenik idr., 2020).
V zadnjih desetletjih je zaradi staranja prebivalstva vedno več različnih ne-
vrodegenerativnih bolezni, zato je na to temo vedno več raziskav, ki bi omo-
gočile razvoj zdravil. Do danes še vedno niso poznani vsi mehanizmi, ki pov-
zročajo nastanek nevrodegenerativnih bolezni, zato zdravljenje ni vedno po-
znanoinmožno;obstajajoterapije,kizavirajonapredovanjedegeneracije,ne
pa tudi samega razvoja. Mehanizmi, razvoj bolezni in posledice se razlikujejo
glede na dejavnike, ki posamezno bolezen sprožijo, pogosto pa se povezu-
jejo z mutacijami v različnih proteinih. V nalogi smo se osredotočili na fron-
totemporalno demenco (druga najpogostejša oblika demence za Alzheimer-
jevo boleznijo) in amiotrofično lateralno sklerozo, obe povezujejo z mutacijo
v genu C9orf72 oz. mutacijo ponovitve odseka GGGGCC, ta pa se prepisuje v
pet različnih oblik proteinov z dipeptidnimi ponovitvami: GA, GR, GP, PA, PR.
88