Page 121 - Samomorilno vedenje mladostnikov

Načini naslavljanja čustvenih reakcij

in stisk

Načini, na katere mladostniki stiske pokažejo, so zelo različni, zato ni univerzalnega prin-
cipa, kako nasloviti čustvene reakcije ali ponuditi podporo. Načini naslavljanja stisk so od-
visni od osebe, vsebine in okoliščin. Otroku ali mladostniku so lahko v podporo različni
ljudje; vsak v svoji vlogi in s svojimi spretnostmi.

Za uspešno naslavljanje čustvenih reakcij in stisk v razredu oz. v šolskem sistemu je po-
membna vloga socialne klime in upravljanja z razredom. V okviru tega se je v zadnjih deset-
letjih oblikoval koncept CLASS (Pianta in Hamre, 2009), ki naslavlja različne komponente,
ki vplivajo na strukturo in naravo interakcije med voditeljem razreda (učiteljem) in učenci
oz. dijaki.

Koncept CLASS predstavlja teoretičen okvir, podprt z empiričnimi podatki, znotraj katere-
ga lahko razumemo dobro interakcijo v razredu. Predstavlja enega modernejših pristopov
evalvacije izobraževalnih interakcij, ki ne upošteva le akademskih dosežkov, temveč vklju-
čuje tudi čustvene komponente učenčevega oz. dijakovega razvoja. Koncept je sestavljen
iz treh latentnih področij, ki predstavljajo čustveno podporo, organizacijo dela in podporo
pri navodilih. Latentna področja se kažejo v pomenskih enotah interakcije oz. kot vedenj-
ski vzorci v razredu (dimenzije), kar se lahko prepozna v posameznih indikatorjih vsako-
dnevnega življenja v razredu (Pianta in Hamre, 2009; Hamre idr., 2013). Področja, dimenzije
in indikatorji so predstavljeni na Sliki 13.1 (Pianta in Hamre, 2009).

Uravnavanje čustvenih reakcij in stisk v delavnicah
A (se) štekaš?!?

Redkokateri mladostnik se v toku svojega odraščanja izogne izpraševanju ali soočanju
z vsebinami, ki jih naslavljamo v delavnicah A (se) štekaš?!? Gre namreč za vsebine o živ-
ljenju, odnosih, postavljanju zase ali za druge, reševanju problemov in podobno. To so
vsebine, s katerimi prihaja vsakdo v stik, pogosto pa se ljudi tudi čustveno oz. osebno
dotaknejo. Hkrati v delavnicah naslovimo tudi teme samomorilnega vedenja, (samo)poško-
dovanja, čustvenih stisk, ustrahovanja in medosebnih konfliktov, zlorabe drog ali drugih
psihoaktivnih substanc, nevarnega vedenja itd., o katerih sicer ljudje težje spregovorijo,
čeprav neredko o njih razmišljajo ali jih doživljajo. Pri naslavljanju takšnih vsebin navadno
pridejo na dan močna neugodna čustva, še posebej če je tematika aktualna in imajo z njo
ljudje osebne ali neposredne izkušnje. Razumevanje uravnavanja tega znotraj koncepta
CLASS je dobrodošlo tudi za izvajalce delavnic.

119