Page 153 - Samomorilno vedenje mladostnikov
P. 153

PRIREDBA ZA SPLETNO IZVEDBO
                   Diskusijo prilagodimo na način, da namesto iz igre vlog izhajamo iz vsebine filmč-
                   kov o znakih depresije in mladostnike spodbudimo, da podajo svoja raz  mišljanja
                   o tem, katere simptome depresije so v filmčkih prepoznali in kateri simptomi so
                   poleg prikazanih še značilni za depresijo. Naprej vodimo pogovor po zgornjem
                   vzoru.


              •  Depresija, samopoškodovalno vedenje in samomorilne misli:
                 •  Predavanje s pogovorom (10 minut)
                 Pogovor o depresiji napeljemo na pogovor o samomorilnem vedenju. Samomorilno
                 vedenje pri mladih pogosto ne izvira iz želje po smrti, temveč iz želje po prekinitvi nevzdržne
                 situacije. Okoliščine so lahko  zelo raznolike,  zato se potrudimo vzdržati obsojanja.
                 Pozorni moramo biti na določene znake, ki pa niso nujno vedno ali vsi hkrati prisotni. Ljudje
                 smo si zelo različni, kar otežuje preprečevanje samomorilnega in samopoškodovalnega
                 vedenja. Prav zato so prijatelji tako pomembni, saj zelo dobro poznajo svoje prijatelje.
                 Predstavimo lahko tudi tunelski vid, ki osebe ovira pri iskanju pomoči in videnju drugih
                 rešitev situacije. Dotaknemo se tudi pomembnega vprašanja, kaj narediti v primeru,
                 da nam prijatelj  zaupa, da ima samomorilne misli ali tendence h katerokoli obliki
                 samopoškodovalnega vedenje, a ne želi, da to povemo odrasli osebi. Tukaj pretehtamo
                 pluse in minuse tega, da prijatelj pove oz. ne pove odrasli osebi. Zaključimo z mislijo, da
                 v tem primeru moramo povedati odrasli osebi.



                   Pri obravnavanju samopoškodovalnega  vedenja je pričakovati, da bodo nekateri
                   mladostniki tudi pokazali svoje brazgotine ali pa vsaj spregovorili o njih. Pomembno
                   je, da smo na to pripravljeni in da ustrezno odreagiramo.




              •  Oblike depresije in pomoči:
                 Predstavimo katere oblike depresije poznamo in katere vrste pomoči so primerne glede
                 na obliko depresije.

              VSEBINA: Poudarimo, da je najpomembnejši vir pomoči mreža prijateljev, znancev, odra-
              slih, ki mladostnika dobro poznajo. Prijatelji in znanci pa tudi sorodniki, učitelji, trenerji
              itd. lahko s svojimi izkušnjami premagovanja stresnih, težkih situacij, opremijo mladost-
              nika s strategijami reševanja težav. Tudi če niso vse primerne zanj, mu lahko odprejo oči
              za drugačne pristope ali pa zgolj vlijejo upanje, da ni edini in da bo težava oz. trenutna
              situacija enkrat minila. Seveda pa obstajajo situacije, ko je obisk pri specialistu potreben,
              včasih nujen. Narediti ta korak je pogosto težko. Vprašamo jih, kakšni so lahko zadržki in
              se o njih pogovorimo (mnenje vrstnikov, strah pred nerazumevanjem, starši, sorodniki,
              okolica …). Vse oblike vključujejo enake ali vsaj podobne simptome, vendar se med seboj
              razlikujejo glede na to, kako resno je stanje. Pri blagi depresiji si lahko posamezniki po gosto



                                                   151
   148   149   150   151   152   153   154   155   156   157   158