Page 153 - Samomorilno vedenje mladostnikov

PRIREDBA ZA SPLETNO IZVEDBO
Diskusijo prilagodimo na način, da namesto iz igre vlog izhajamo iz vsebine filmč-
kov o znakih depresije in mladostnike spodbudimo, da podajo svoja raz mišljanja
o tem, katere simptome depresije so v filmčkih prepoznali in kateri simptomi so
poleg prikazanih še značilni za depresijo. Naprej vodimo pogovor po zgornjem
vzoru.

• Depresija, samopoškodovalno vedenje in samomorilne misli:
• Predavanje s pogovorom (10 minut)
Pogovor o depresiji napeljemo na pogovor o samomorilnem vedenju. Samomorilno
vedenje pri mladih pogosto ne izvira iz želje po smrti, temveč iz želje po prekinitvi nevzdržne
situacije. Okoliščine so lahko zelo raznolike, zato se potrudimo vzdržati obsojanja.
Pozorni moramo biti na določene znake, ki pa niso nujno vedno ali vsi hkrati prisotni. Ljudje
smo si zelo različni, kar otežuje preprečevanje samomorilnega in samopoškodovalnega
vedenja. Prav zato so prijatelji tako pomembni, saj zelo dobro poznajo svoje prijatelje.
Predstavimo lahko tudi tunelski vid, ki osebe ovira pri iskanju pomoči in videnju drugih
rešitev situacije. Dotaknemo se tudi pomembnega vprašanja, kaj narediti v primeru,
da nam prijatelj zaupa, da ima samomorilne misli ali tendence h katerokoli obliki
samopoškodovalnega vedenje, a ne želi, da to povemo odrasli osebi. Tukaj pretehtamo
pluse in minuse tega, da prijatelj pove oz. ne pove odrasli osebi. Zaključimo z mislijo, da
v tem primeru moramo povedati odrasli osebi.

Pri obravnavanju samopoškodovalnega vedenja je pričakovati, da bodo nekateri
mladostniki tudi pokazali svoje brazgotine ali pa vsaj spregovorili o njih. Pomembno
je, da smo na to pripravljeni in da ustrezno odreagiramo.

• Oblike depresije in pomoči:
Predstavimo katere oblike depresije poznamo in katere vrste pomoči so primerne glede
na obliko depresije.

VSEBINA: Poudarimo, da je najpomembnejši vir pomoči mreža prijateljev, znancev, odra-
slih, ki mladostnika dobro poznajo. Prijatelji in znanci pa tudi sorodniki, učitelji, trenerji
itd. lahko s svojimi izkušnjami premagovanja stresnih, težkih situacij, opremijo mladost-
nika s strategijami reševanja težav. Tudi če niso vse primerne zanj, mu lahko odprejo oči
za drugačne pristope ali pa zgolj vlijejo upanje, da ni edini in da bo težava oz. trenutna
situacija enkrat minila. Seveda pa obstajajo situacije, ko je obisk pri specialistu potreben,
včasih nujen. Narediti ta korak je pogosto težko. Vprašamo jih, kakšni so lahko zadržki in
se o njih pogovorimo (mnenje vrstnikov, strah pred nerazumevanjem, starši, sorodniki,
okolica …). Vse oblike vključujejo enake ali vsaj podobne simptome, vendar se med seboj
razlikujejo glede na to, kako resno je stanje. Pri blagi depresiji si lahko posamezniki po gosto

151