Page 152 - Samomorilno vedenje mladostnikov

preverjali njihovo resničnost, utemeljenost. Lahko opozorimo na prehodnost misli (npr.
misli pridejo in gredo; lahko si jih predstavljamo kot oblake na nebu, ki jih nosi veter).

Spodbudimo jih k razmišljanju, kaj pomeni za posameznika vsak od simptomov. Kaj po-
meni, če imaš slabo koncentracijo? (Težje slediš pri pouku, se moraš več naučiti doma,
vendar se doma ne moreš dobro učiti, ker imaš težave s koncentracijo. To se lahko od-
razi tudi med pisanjem testov. Rezultat tega je, da pišeš slabše, kot si sposoben. Manj
se naučiš in težje pokažeš to, kar pa znaš.) Kaj pomeni, če se umikaš, če ti je težko biti
v družbi? Kaj pomeni, če imaš slabo samopodobo? Kako se kaže to v odnosu do vrstni-
kov, kako do aktivnosti, ki ti veliko pomenijo?

Omenimo tudi (predvsem pri starejših mladostnikih) zatekanje k alkoholu (recimo že-
lja po pripadnosti) ali pa agresijo kot način samozaščite, uveljavljanja. Pazimo, da ne
postanemo stereotipni (npr. slab uspeh ni vedno posledica depresije!). To naj jim da
širino pri razumevanju sebe in drugih. Vedno sta kontekst in vsota vseh dejavnikov (ne-
katere opazimo, drugih pač ne) tista, ki dajeta realno sliko. Vprašamo lahko tudi, kako
bi se oni počutili, če bi jim sošolec/sošolka zaupal/a, da ima depresijo, kaj bi si mislili
o tej osebi. Kako bi reagirali? Kako bi mu pomagali v kolikor še nima strokovne pomoči?

Razlaga simptomov Razlaga simptomov Razlaga simptomov depresije
depresije – čustva: depresije – telo: – vedenje:
Bolezenska žalost ali Bolečine: po celem telesu, Jok: pojavi se spontano, lahko
depresivnost: pretirani predvsem pa glavobol, večkrat dnevno, oseba težko
občutki prizadetosti in slabost ter bolečine v zadrži jok
potrtosti hrbtenici, sklepih
Otopelost: posameznik Mravljinci: občutek Umikanje v samoto: prej
ne doživlja pozitivnih mravljinčenja v mišicah, družaben posameznik se
čustev glavi začne umikati pred ljudmi
Napetost: posameznik Pomanjkanje energije: Nespečnost: posameznik
je napet, razdražljiv, občutek nezmožnosti težko zaspi, se prebuja, zjutraj
vsaka malenkost ga/ opravljanja dela ali celo se zgodaj zbudi in ne more
jo moti gibanja nazaj zaspati
Tesnoba: posameznik Utrujenost: utrujenost Poležavanje: neaktivno
se boji prihodnosti, brez pravega razloga, po preživljanje časa
prestraši se ob vsakem počitku ne mine
najmanjšem dogodku
Občutek nemoči: Opuščanje prijetnih
posameznik se čuti aktivnosti: gre za aktivnosti,
nemočnega, meni, da ne ki so bile posamezniku prej v
more vplivati na potek zadovoljstvo
svojega življenja

Slaba skrb zase: opuščanje
osebne nege in skrbnosti pri
oblačenju

150