Page 81 - Samomorilno vedenje mladostnikov

smo lahko tudi glede tega, kako ravnati, da ne bo naredili česa narobe (Poštuvan, 2024).
Vendar lahko bolj aktivni pristop lahko mladostniku reši življenje. Mit, da bomo nekoga na-
peljali k samomoru, če ga o tem povprašamo, ne drži. Velja obratno: ravno s tem rešujemo
življenja. Pomagamo si lahko s koraki ukrepanja, katerih namen je pogovor z mladostnikom
v stiski. Koraki nudijo okvir ukrepanja in se prilagajajo glede na situacijo. Napisani so za
primer kadar mladostnik doživlja samomorilno stisko ali se samopoškoduje, lahko pa se
prilagodi in uporabi tudi za druge duševne stiske (npr. depresivnost, težave v odnosih ipd.).
Namen pogovora ni, da osebi na hitro podamo nekaj nasvetov za izhod iz stiske, temveč,
da ji omogočite, da sama razmišlja o svojih težavah in preko tega najde rešitve. Mladostni-
ku v (samomorilni) stiski bo pomagal iskren in topel odnos, občutki sočutja, razumevanja
in zaupanja ter zavedanje, da je drugim ljudem mar, da obstaja. Naša vprašanja naj bodo
zato neobsojajoča in naj usmerjajo in motivirajo pripovedovanje mladost nika. S pogovorom
gradimo most do razumevanja in čustveno vez, ki daje podporo (Poštuvan, 2024). Kako
izpeljati tovrsten pogovor je natančneje razloženo v priročniku Pogovor o samomoru: prak-
tični priročnik za pogovor o najtežjih življenjskih vprašanjih (Poštuvan, 2020). Priročnik je
prosto dostopen na spletni strani zivziv.si, prav tako pa lahko do njega dostopate s pomoč-
jo spodnje QR kode.

Koraki pomoči so razloženi v nadaljevanju. Ni nujno, da jim sledimo vedno linearno, točno
v tem zaporedju. Če korake na kratko povzamemo se zvrstijo tako:
1. korak ukrepanja: Priprava - Načrtujemo pogovor v mirnem okolju, brez motenj.
2. korak ukrepanja: Vprašati - Direktno vprašamo o samomorilnih mislih
in samopoškodovanju.
3. korak ukrepanja: Pogovarjati se - Raziskujemo razloge za smrt in življenje.
4. korak ukrepanja: Odnos zaupanja - Gradimo odnos zaupanja za vztrajanje
v reševanju stiske.
5. korak ukrepanja: Krog podpore in napotitev - Vključimo starše in strokovnjake
za dodatno pomoč.

1. korak ukrepanja: Priprava

Pomembno je, da v kolikor prepoznamo znake samomorilnega ali samopoškodovalnega
vedenja, da se ne obrnemo stran in razumemo vedenje učenca kot način izražanja stiske.
Z njim učenec ne manipulira, ampak verjetno išče podporo in naklonjenost (Poštuvan idr.,
2024). Premislimo kako, kdaj in kje bi lahko nagovorili mladostnika. Včasih lahko pogovor

79