Page 67 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 67
med provincialno opereto in nacionalno opero ...
uprizoritev doživela tudi predelava Gorenjskega slavčka. 30. oktobra 1896 je
Slavček v novi preobleki v okviru vélike besede ponovno »zaživel« na odru.
Praizvedbi opere je dirigiral odličen češki dirigent Hilarion (Hilarij) Beni-
šek,27 režijo pa je prevzel Josip Nolli, ki je na oder postavil že praizvedbo ope-
rete.
Sprva je bila opera uprizorjena kot dvodejanka, že za naslednjo predsta-
vo 3. novembra 1896 pa je Foerster skladno z nekaterimi kritiškimi napotki
prvo dejanje razdelil na dva dela, drugo dejanje pa nekoliko skrajšal. Tako je
Gorenjskega slavčka predelal v tridejanko. Občinstvo je bilo nad operno pre-
delavo, ki je poslej vključevala tudi nekatere tradicionalne slovenske ljudske
napeve, navdušeno. Uprava gledališča je opero hotela popularizirati še s po-
sebno predstavo po nižjih cenah. Omenjeni poizkus se je posrečil in gledališče
je bilo tudi tretjič, 7. novembra 1896, skoraj popolnoma razprodano. Četrta in
obenem zadnja predstava v prvi sezoni uprizoritve opere je bila na sporedu 13.
decembra 1896.
Nepodpisani kritik v Slovenskem narodu 12. novembra 1896 zapiše:
Več narodnih noš iz Radovljice, Bleda, Brezovice in drugih gorenjskih krajev se je
obrnilo na Dramatično društvo z željo, naj priredi v začetku prihodnjega meseca
predstavo Foersterjeve izvirne opere Gorenjski slavček s posebnim ozirom na goste
iz Gorenjskega, ki nameravajo priti na to predstavo v večjem številu v Ljubljano.28
Tako je s posebnim »gorenjskim vlakom« prispelo v Ljubljano nad 150
gostov iz Kranjske Gore, Dovjega in Mojstrane, Zabreznice, Jesenic, Radovlji-
ce, Bleda, Podnarta, Kranja, Krope, Kamne Gorice, Kamnika itd. Med njimi
so bili tako izobraženci kot kmetje, nekateri celo v narodnih nošah. Gledališ
če je bilo spet popolnoma razprodano in navdušenje publike je bilo veliko.29
Tudi do slovenske glasbeno-scenske ustvarjalnosti vselej izjemno kritični Lai-
bacher Zeitung je Slavčka po prvi predelavi v opero lepo sprejel. Tako je pesnik
in prevajalec Anton Funtek v omenjenem časopisu 3. novembra 1896 zapisal:
Gorenjski slavček je bil v petek v svoji novi obliki kot komična opera prvič izveden in
kakor je bilo pričakovati, sprejet z navdušenjem. Občinstvo je izreklo svoje besede in
kritika ne more pri tem ničesar spremeniti. Uspeh je tu in uspeh tudi ne bo izostal pri
reprizah. Foersterjevo delo je muzikalna umetnina in lahko smo ponosni na to novo
slovensko opero.30
27 Jernej Weiss, »Češki dirigenti v Slovenskem Deželnem gledališču na prelomu iz 19. stoletja v 20.
stoletje«, v Glasba in (za) oder, ur. Primož Kuret (Ljubljana: Festival, 2014).
28 Slovenski narod, 12. november 1896.
29 Ibid.
30 Laibacher Zeitung, 3. november 1896.
65
uprizoritev doživela tudi predelava Gorenjskega slavčka. 30. oktobra 1896 je
Slavček v novi preobleki v okviru vélike besede ponovno »zaživel« na odru.
Praizvedbi opere je dirigiral odličen češki dirigent Hilarion (Hilarij) Beni-
šek,27 režijo pa je prevzel Josip Nolli, ki je na oder postavil že praizvedbo ope-
rete.
Sprva je bila opera uprizorjena kot dvodejanka, že za naslednjo predsta-
vo 3. novembra 1896 pa je Foerster skladno z nekaterimi kritiškimi napotki
prvo dejanje razdelil na dva dela, drugo dejanje pa nekoliko skrajšal. Tako je
Gorenjskega slavčka predelal v tridejanko. Občinstvo je bilo nad operno pre-
delavo, ki je poslej vključevala tudi nekatere tradicionalne slovenske ljudske
napeve, navdušeno. Uprava gledališča je opero hotela popularizirati še s po-
sebno predstavo po nižjih cenah. Omenjeni poizkus se je posrečil in gledališče
je bilo tudi tretjič, 7. novembra 1896, skoraj popolnoma razprodano. Četrta in
obenem zadnja predstava v prvi sezoni uprizoritve opere je bila na sporedu 13.
decembra 1896.
Nepodpisani kritik v Slovenskem narodu 12. novembra 1896 zapiše:
Več narodnih noš iz Radovljice, Bleda, Brezovice in drugih gorenjskih krajev se je
obrnilo na Dramatično društvo z željo, naj priredi v začetku prihodnjega meseca
predstavo Foersterjeve izvirne opere Gorenjski slavček s posebnim ozirom na goste
iz Gorenjskega, ki nameravajo priti na to predstavo v večjem številu v Ljubljano.28
Tako je s posebnim »gorenjskim vlakom« prispelo v Ljubljano nad 150
gostov iz Kranjske Gore, Dovjega in Mojstrane, Zabreznice, Jesenic, Radovlji-
ce, Bleda, Podnarta, Kranja, Krope, Kamne Gorice, Kamnika itd. Med njimi
so bili tako izobraženci kot kmetje, nekateri celo v narodnih nošah. Gledališ
če je bilo spet popolnoma razprodano in navdušenje publike je bilo veliko.29
Tudi do slovenske glasbeno-scenske ustvarjalnosti vselej izjemno kritični Lai-
bacher Zeitung je Slavčka po prvi predelavi v opero lepo sprejel. Tako je pesnik
in prevajalec Anton Funtek v omenjenem časopisu 3. novembra 1896 zapisal:
Gorenjski slavček je bil v petek v svoji novi obliki kot komična opera prvič izveden in
kakor je bilo pričakovati, sprejet z navdušenjem. Občinstvo je izreklo svoje besede in
kritika ne more pri tem ničesar spremeniti. Uspeh je tu in uspeh tudi ne bo izostal pri
reprizah. Foersterjevo delo je muzikalna umetnina in lahko smo ponosni na to novo
slovensko opero.30
27 Jernej Weiss, »Češki dirigenti v Slovenskem Deželnem gledališču na prelomu iz 19. stoletja v 20.
stoletje«, v Glasba in (za) oder, ur. Primož Kuret (Ljubljana: Festival, 2014).
28 Slovenski narod, 12. november 1896.
29 Ibid.
30 Laibacher Zeitung, 3. november 1896.
65
