Page 32 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 32
Koncept zaposljivosti
no načrtovanje umesti tudi med naloge učnega osebja. Vsekakor je bolj kot
nudenje informacij o zaposlitvenih možnostih pomembno razvijanje kom-
petenc zaposljivosti. Stiki z delodajalci pa naj bi bili več kot občasno orga-
niziranje srečanj s študenti na posameznih dogodkih. Treba je vzdrževa-
ti stalne in osebne kontakte ter integrirati delodajalce v redno mreženje in
informativna srečanja. Ta povezava je najtesnejša v primeru kariernih cen-
trov, ki organizirajo tudi strokovno prakso študentov.
Za diplomanta sta zaposljivost in zaposlenost izredno pomembni, pri-
našata mu varnost, status v družbi, socialno vključenost, finančno neodvi-
snost, odločilno vplivata na samozaupanje in samospoštovanje. Prehod iz
formalnega izobraževanja v sfero dela je zato prelomen dogodek v življenju
diplomanta, potekal naj bi čim bolj gladkeje in hitreje, pripravljati nanj pa
se je treba začeti dovolj zgodaj, že v času študija. Karierno načrtovanje in
32 osebni razvoj morata postati stalna spremljevalca študija, študent pa mora
vse svoje študijske in izvenštudijske aktivnosti – neformalno in priložno-
stno učenje, opolnomočenje, mreženje, aktivnosti v socialnih omrežjih –
usmerjati proti zastavljenim ciljem. Visokošolske institucije, karierni cen-
tri, pa tudi alumni združenja morajo študentom pri tem nuditi asistenco,
usmerjanje in seznanjanje z razmerami na trgu dela, najnovejšimi trendi v
stroki, s poklici prihodnosti ipd.
no načrtovanje umesti tudi med naloge učnega osebja. Vsekakor je bolj kot
nudenje informacij o zaposlitvenih možnostih pomembno razvijanje kom-
petenc zaposljivosti. Stiki z delodajalci pa naj bi bili več kot občasno orga-
niziranje srečanj s študenti na posameznih dogodkih. Treba je vzdrževa-
ti stalne in osebne kontakte ter integrirati delodajalce v redno mreženje in
informativna srečanja. Ta povezava je najtesnejša v primeru kariernih cen-
trov, ki organizirajo tudi strokovno prakso študentov.
Za diplomanta sta zaposljivost in zaposlenost izredno pomembni, pri-
našata mu varnost, status v družbi, socialno vključenost, finančno neodvi-
snost, odločilno vplivata na samozaupanje in samospoštovanje. Prehod iz
formalnega izobraževanja v sfero dela je zato prelomen dogodek v življenju
diplomanta, potekal naj bi čim bolj gladkeje in hitreje, pripravljati nanj pa
se je treba začeti dovolj zgodaj, že v času študija. Karierno načrtovanje in
32 osebni razvoj morata postati stalna spremljevalca študija, študent pa mora
vse svoje študijske in izvenštudijske aktivnosti – neformalno in priložno-
stno učenje, opolnomočenje, mreženje, aktivnosti v socialnih omrežjih –
usmerjati proti zastavljenim ciljem. Visokošolske institucije, karierni cen-
tri, pa tudi alumni združenja morajo študentom pri tem nuditi asistenco,
usmerjanje in seznanjanje z razmerami na trgu dela, najnovejšimi trendi v
stroki, s poklici prihodnosti ipd.
