Page 33 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 33
Vplivi internacionalizacije
in globalizacije na trg dela
Internacionalizacija pomeni intenzivno vključevanje študentov in diplo-
mantov v mednarodne aktivnosti, kar pospešuje njihovo pripravljenost na
delovanje v visoko konkurenčnem, kompleksnem globaliziranem okolju.
O vplivu internacionalizacije in globalizacije na trg dela so si strokovnja-
ki enotni: Lunn (2008) trdi, da je v družbenem, ekonomskem in kultur-
nem interesu države, da so njeni diplomanti pripravljeni na delovanje kot
»globalni državljani«, iznajdljivi v mednarodnem okolju in opremljeni z
ustreznimi kompetencami.
Ko govorimo o mednarodni izkušnji študenta, imamo v mislih medna-
rodne izmenjave oziroma t. i. mednarodno mobilnost (študijsko mobilnost
ali praktično usposabljanje), mednarodno prostovoljstvo in individualna
potovanja v kombinaciji z občasnim delom. Delo v tujem okolju prinaša –
v primerjavi z domačim okoljem – dodatne prednosti, predvsem napredo-
vanje v jezikovnih veščinah in v komuniciranju, vživljanje v novo kulturno
okolje, potrebno je več iznajdljivosti, prilagajanja, strpnosti. V tujem okolju
mora študent izkazati več stopenj prilagajanja: prilagajanje delovnemu (ali
univerzitetnemu) okolju, prilagajanje v različnih interakcijah s prebivalci
in prilagajanje življenjskim razmeram v državi gostiteljici. Medkulturna
prilagoditev na tuje okolje vključuje jezikovno komuniciranje, prilagajanje
na drugačne običaje in zakone, doživljanje kulturnih šokov ter komunici-
ranje z lokalnim prebivalstvom. Poleg odpiranja obzorij pa pridobi študent
tudi pogled na domače okolje z druge perspektive.
Pa vendar se zdi, da se mednarodna izkušnja obravnava kot nekaj, kar
pozitivno vpliva na zaposljivost samo po sebi. Avtorji (Crossman in Clar-
ke, 2009; Flander, 2011) pa opozarjajo, da so se raziskave na to temo doslej
in globalizacije na trg dela
Internacionalizacija pomeni intenzivno vključevanje študentov in diplo-
mantov v mednarodne aktivnosti, kar pospešuje njihovo pripravljenost na
delovanje v visoko konkurenčnem, kompleksnem globaliziranem okolju.
O vplivu internacionalizacije in globalizacije na trg dela so si strokovnja-
ki enotni: Lunn (2008) trdi, da je v družbenem, ekonomskem in kultur-
nem interesu države, da so njeni diplomanti pripravljeni na delovanje kot
»globalni državljani«, iznajdljivi v mednarodnem okolju in opremljeni z
ustreznimi kompetencami.
Ko govorimo o mednarodni izkušnji študenta, imamo v mislih medna-
rodne izmenjave oziroma t. i. mednarodno mobilnost (študijsko mobilnost
ali praktično usposabljanje), mednarodno prostovoljstvo in individualna
potovanja v kombinaciji z občasnim delom. Delo v tujem okolju prinaša –
v primerjavi z domačim okoljem – dodatne prednosti, predvsem napredo-
vanje v jezikovnih veščinah in v komuniciranju, vživljanje v novo kulturno
okolje, potrebno je več iznajdljivosti, prilagajanja, strpnosti. V tujem okolju
mora študent izkazati več stopenj prilagajanja: prilagajanje delovnemu (ali
univerzitetnemu) okolju, prilagajanje v različnih interakcijah s prebivalci
in prilagajanje življenjskim razmeram v državi gostiteljici. Medkulturna
prilagoditev na tuje okolje vključuje jezikovno komuniciranje, prilagajanje
na drugačne običaje in zakone, doživljanje kulturnih šokov ter komunici-
ranje z lokalnim prebivalstvom. Poleg odpiranja obzorij pa pridobi študent
tudi pogled na domače okolje z druge perspektive.
Pa vendar se zdi, da se mednarodna izkušnja obravnava kot nekaj, kar
pozitivno vpliva na zaposljivost samo po sebi. Avtorji (Crossman in Clar-
ke, 2009; Flander, 2011) pa opozarjajo, da so se raziskave na to temo doslej
