Page 146 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 146
Mestno prebivalstvo Slovenije
šah, po velikosti štiriindevetdeseto mestno območje od stoštirih in eno
od trinajstih z manj kot 2.000 prebivalci, lahko sklepamo, da gre v veli-
ki meri za vpliv naključnih dejavnikov, med katere vsekakor sodi tudi to,
ali so prebivalci domov starejših občanov tam prijavljeni začasno. Dobra
desetina moških in slaba petina žensk, ki so v Šmarju pri Jelšah imeli za-
časno bivališče, v številkah pomeni 79 moških in 184 žensk. Deleže, več-
je od ene destine, so imeli pri moških le še Radenci, pri ženskah pa Polze-
la s 14,3 %, ki ji z deleži med 10 in 12 % sledijo še Radenci, Trebnje, Štore
in Ormož. Najmanjši delež sta imeli naselji Turnišče pri ženskah in Žiri
pri moških. Na obeh straneh razpona, ki je pri moških od 0,8 do 11,1 %,
pri ženskah pa od 0,8 do 19,2 %, so torej majhna naselja, ki nimajo izrazi-
to mestnega značaja.
Če pri manjših mestnih območjih z izstopajočimi deleži težko najde-
146 mo razlog zanje, je pri velikih mestih odstopanje navzgor pri Mariboru in
Ljubljani verjetno posledica bivanja študentov, pri čemer je imel manjši
Maribor v obeh primerih višja deleža od Ljubljane, a je bila razlika pri žen-
skah zanemarljiva.
Tip in generacija priseljenca
Statistični urad RS prebivalce razvršča v 11 razredov glede na »generacijo«
priseljenca. Pojem generacije v tem primeru sicer ni najustreznejši, vendar
ga povzemamo kot uradnega. Za našo analizo smo enajst razredov združi-
li v zgolj tri, kot je to prikazano v spodnji preglednici. Podatkov o starših,
ki bi omogočali opredelitev generacije priseljencev, ni predvsem pri starej-
ših prebivalcih, katerih staršem ni bila dodeljena matična številka občana.
Tako lahko sklepamo, da v veliki večini ne gre za priseljence, zato smo naš
združeni razred »Ni priseljenec oziroma ni podatkov o enem ali obeh star-
ših« na kratko poimenovali kar kot »nepriseljenci«.
V naši analizi smo mestna območja najprej razdelili v dve skupini gle-
de na to, ali je bil v njih večji delež priseljencev prve generacije (spodnji tra-
kovi na sliki) ali pa delež priseljencev druge in tretje generacije (zgornji tra-
kovi na Sliki 46).
Če med priseljenci prevladujejo pripadniki druge in tretje generacije,
potem je to predvsem posledica dolgotrajnejšega priseljevanja, zaradi česar
imamo v takih primerih opravka s priseljenci, ki imajo družine, ali pa s po-
tomci priseljencev z lastnimi družinami (druga in tretja generacija). Prev-
lada priseljencev prve generacije pa kaže na to, da je prisotnih več samskih
priseljencev ali pa takih, ki so v Sloveniji zaradi dela in so člani njihovih
družin v državi, od koder so ti delavci prišli. Torej lahko sklepamo, da je to
šah, po velikosti štiriindevetdeseto mestno območje od stoštirih in eno
od trinajstih z manj kot 2.000 prebivalci, lahko sklepamo, da gre v veli-
ki meri za vpliv naključnih dejavnikov, med katere vsekakor sodi tudi to,
ali so prebivalci domov starejših občanov tam prijavljeni začasno. Dobra
desetina moških in slaba petina žensk, ki so v Šmarju pri Jelšah imeli za-
časno bivališče, v številkah pomeni 79 moških in 184 žensk. Deleže, več-
je od ene destine, so imeli pri moških le še Radenci, pri ženskah pa Polze-
la s 14,3 %, ki ji z deleži med 10 in 12 % sledijo še Radenci, Trebnje, Štore
in Ormož. Najmanjši delež sta imeli naselji Turnišče pri ženskah in Žiri
pri moških. Na obeh straneh razpona, ki je pri moških od 0,8 do 11,1 %,
pri ženskah pa od 0,8 do 19,2 %, so torej majhna naselja, ki nimajo izrazi-
to mestnega značaja.
Če pri manjših mestnih območjih z izstopajočimi deleži težko najde-
146 mo razlog zanje, je pri velikih mestih odstopanje navzgor pri Mariboru in
Ljubljani verjetno posledica bivanja študentov, pri čemer je imel manjši
Maribor v obeh primerih višja deleža od Ljubljane, a je bila razlika pri žen-
skah zanemarljiva.
Tip in generacija priseljenca
Statistični urad RS prebivalce razvršča v 11 razredov glede na »generacijo«
priseljenca. Pojem generacije v tem primeru sicer ni najustreznejši, vendar
ga povzemamo kot uradnega. Za našo analizo smo enajst razredov združi-
li v zgolj tri, kot je to prikazano v spodnji preglednici. Podatkov o starših,
ki bi omogočali opredelitev generacije priseljencev, ni predvsem pri starej-
ših prebivalcih, katerih staršem ni bila dodeljena matična številka občana.
Tako lahko sklepamo, da v veliki večini ne gre za priseljence, zato smo naš
združeni razred »Ni priseljenec oziroma ni podatkov o enem ali obeh star-
ših« na kratko poimenovali kar kot »nepriseljenci«.
V naši analizi smo mestna območja najprej razdelili v dve skupini gle-
de na to, ali je bil v njih večji delež priseljencev prve generacije (spodnji tra-
kovi na sliki) ali pa delež priseljencev druge in tretje generacije (zgornji tra-
kovi na Sliki 46).
Če med priseljenci prevladujejo pripadniki druge in tretje generacije,
potem je to predvsem posledica dolgotrajnejšega priseljevanja, zaradi česar
imamo v takih primerih opravka s priseljenci, ki imajo družine, ali pa s po-
tomci priseljencev z lastnimi družinami (druga in tretja generacija). Prev-
lada priseljencev prve generacije pa kaže na to, da je prisotnih več samskih
priseljencev ali pa takih, ki so v Sloveniji zaradi dela in so člani njihovih
družin v državi, od koder so ti delavci prišli. Torej lahko sklepamo, da je to
