Page 145 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 145
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije
navzdol pa v Mariboru pri velikih mestih in na Ptuju ter v Murski So-
boti pri srednje velikih. So pa imela skoraj vsa mestna območja višje de-
leže od povprečja za vsa nemestna naselja skupaj in nekaj manj kot tri-
petinska večina tudi višje od slovenskega povprečja. To je znašalo 5,8 %.
Pri moških je bilo mest z deležem, večjim od slovenskega povprečja, rav-
no tako skoraj tri petine. Tuji državljani so torej kot prebivalci Slovenije
precej značilnejši za mestna kot za druga naselja, razlike med posamezni-
mi naselji pa so, kot smo že omenili, zelo velike, še posebno pri moškem
prebivalstvu.
145
Slika 45: Deleži tujih državljank in deleži državljank RS z običajnim prebivališčem na začasnem
naslovu v mestnih območjih Slovenije 1. 1. 2011.
Figure 45: Share of Women, Foreign Citizens Compared with Share of Women, Citizens of RS with
Nonpermanent Address in Slovenian Urban Areas (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Naše pričakovanje, da bodo v mestnih območjih z večjimi deleži tu-
jih državljanov večji tudi deleži državljanov Slovenije s prebivališčem na
začasnem naslovu, se ni izkazalo za upravičeno. Koeficient korelacije pri
moških deležih je bil sicer pozitiven a je znašal skromnih 0,15, pri ženskih
deležih pa je bil celo rahlo negativen (-0,06). Na začasnost bivanja očitno
vplivajo drugi dejavniki (domovi starejših občanov, študentski domovi)
kot na bivanje tujih državljanov (delovna mesta). Ker so po deležu zača-
sno bivajočih tako pri moških kot pri ženskah v ospredju Šmarje pri Jel-
navzdol pa v Mariboru pri velikih mestih in na Ptuju ter v Murski So-
boti pri srednje velikih. So pa imela skoraj vsa mestna območja višje de-
leže od povprečja za vsa nemestna naselja skupaj in nekaj manj kot tri-
petinska večina tudi višje od slovenskega povprečja. To je znašalo 5,8 %.
Pri moških je bilo mest z deležem, večjim od slovenskega povprečja, rav-
no tako skoraj tri petine. Tuji državljani so torej kot prebivalci Slovenije
precej značilnejši za mestna kot za druga naselja, razlike med posamezni-
mi naselji pa so, kot smo že omenili, zelo velike, še posebno pri moškem
prebivalstvu.
145
Slika 45: Deleži tujih državljank in deleži državljank RS z običajnim prebivališčem na začasnem
naslovu v mestnih območjih Slovenije 1. 1. 2011.
Figure 45: Share of Women, Foreign Citizens Compared with Share of Women, Citizens of RS with
Nonpermanent Address in Slovenian Urban Areas (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Naše pričakovanje, da bodo v mestnih območjih z večjimi deleži tu-
jih državljanov večji tudi deleži državljanov Slovenije s prebivališčem na
začasnem naslovu, se ni izkazalo za upravičeno. Koeficient korelacije pri
moških deležih je bil sicer pozitiven a je znašal skromnih 0,15, pri ženskih
deležih pa je bil celo rahlo negativen (-0,06). Na začasnost bivanja očitno
vplivajo drugi dejavniki (domovi starejših občanov, študentski domovi)
kot na bivanje tujih državljanov (delovna mesta). Ker so po deležu zača-
sno bivajočih tako pri moških kot pri ženskah v ospredju Šmarje pri Jel-
