Page 148 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 148
Mestno prebivalstvo Slovenije
%. V isto skupino so sodila še majhna mesta Šoštanj, Metlika, Postojna
in Sežana. Izrazito nadpovprečen delež prve generacije je bil še v Kopru
(28,7 %), a je bil ta delež za 0,3 odstotne točke manjši od deleža priseljen-
cev druge in tretje generacije. Piran, s še malenkostno večjima deležema
(29,2 in 29,5 %), pa je sodil že v kategorijo večjega odstopanja navzdol pri
deležu »nepriseljencev«. Jesenice z najvišjim deležem priseljencev druge
in tretje generacije (30,6 %) sodijo v tip mestnih območij z večjim odsto-
panjem navzgor pri deležu priseljencev druge in tretje generacije. Skupi-
no mest z najmanjšim deležem nepriseljenskega prebivalstva poleg Jese-
nic sestavljajo še obalna mesta Koper, Izola in Piran. Nadpolovični je bil
delež priseljencev še v obalni Luciji ter obmejnih Metliki in Rogatcu, bli-
zu polovici pa še pri preostalih dveh obalnih mestih, Ankaranu in Por-
torožu.
Med mestnimi območji s prevladujočim deležem priseljencev druge in
148 tretje geneacije jih je bilo največ razvrščenih v tip »z večjim odstopanjem
navzdol pri prvi generaciji« (17 manjših mest in dve srednji – Ptuj in Mur-
ska Sobota) ter tip »z večjim odstopanjem navzdol pri drugi in tretji gene-
raciji« (17 manjših mest). V glavnem gre za mesta z manj kot četrtinskim
deležem priseljenskega prebivalstva, v nobenem pa ni delež »nepriseljen-
cev« manjši od 70 %. Mestnih območij z izrazitim odstopanjem deleža
»nepriseljencev« navzgor od povprečja je bilo šest (Vir, Muta, Radeče, Slo-
venj Gradec, Šmarje pri Jelšah, Turnišče).
Deleži »nepriseljencev« so bili v 104 mestnih območjih razporeje-
ni od zgolj 41,3 % v Piranu do 91,5 odstotnega deleža v Žireh. Na gra-
fikonu (Slika 47) so z modrimi črtkanimi črtami označene mejne vred-
nosti deležev »nepriseljencev«, in sicer v razmiku desetih odstotkov od
50 % v zgornjem desnem kotu do 90 % v spodnjem levem. Pod oznako za
80 % je 21 mestnih območij, kar je približno petina. Med njimi ni ne sre-
dnje velikih ne velikih mest. Večinoma gre za manjše, pogosto bolj od-
maknjene industrijske kraje, kot so že omenjena naselja Žiri, Železniki,
Cerkno, Mozirje in nenazadnje tudi Idrija ter Šmartno pri Litiji. Niz-
ki deleži priseljencev so značilni tudi za obrobnejša območja, ki so ali pa
so bila do izgradnje avtoceste precej oddaljena od Ljubljane. Mestna ob-
močja z najnižjimi deleži priseljencev so tako na Koroškem Črna, Meži-
ca in Prevalje, v dravski dolini še Muta ter Radlje, v Pomurju pa Turniš-
če, Beltinci, Gornja Radgona in Radenci. Potem so tu še manjša mesta,
od katerih se vsaj nekatera nahajajo blizu večjih mest, a je v njih panož-
na struktura delovnih mest očitno taka, da ni bilo potreb po večjem šte-
vilu delavcev iz tujine oziroma z drugih območij Jugoslavije. V to skupi-
no bi lahko uvrstili Polzelo, Naklo, Šentjur, Trebnje, Zreče in Lenart v
Slovenskih goricah.
%. V isto skupino so sodila še majhna mesta Šoštanj, Metlika, Postojna
in Sežana. Izrazito nadpovprečen delež prve generacije je bil še v Kopru
(28,7 %), a je bil ta delež za 0,3 odstotne točke manjši od deleža priseljen-
cev druge in tretje generacije. Piran, s še malenkostno večjima deležema
(29,2 in 29,5 %), pa je sodil že v kategorijo večjega odstopanja navzdol pri
deležu »nepriseljencev«. Jesenice z najvišjim deležem priseljencev druge
in tretje generacije (30,6 %) sodijo v tip mestnih območij z večjim odsto-
panjem navzgor pri deležu priseljencev druge in tretje generacije. Skupi-
no mest z najmanjšim deležem nepriseljenskega prebivalstva poleg Jese-
nic sestavljajo še obalna mesta Koper, Izola in Piran. Nadpolovični je bil
delež priseljencev še v obalni Luciji ter obmejnih Metliki in Rogatcu, bli-
zu polovici pa še pri preostalih dveh obalnih mestih, Ankaranu in Por-
torožu.
Med mestnimi območji s prevladujočim deležem priseljencev druge in
148 tretje geneacije jih je bilo največ razvrščenih v tip »z večjim odstopanjem
navzdol pri prvi generaciji« (17 manjših mest in dve srednji – Ptuj in Mur-
ska Sobota) ter tip »z večjim odstopanjem navzdol pri drugi in tretji gene-
raciji« (17 manjših mest). V glavnem gre za mesta z manj kot četrtinskim
deležem priseljenskega prebivalstva, v nobenem pa ni delež »nepriseljen-
cev« manjši od 70 %. Mestnih območij z izrazitim odstopanjem deleža
»nepriseljencev« navzgor od povprečja je bilo šest (Vir, Muta, Radeče, Slo-
venj Gradec, Šmarje pri Jelšah, Turnišče).
Deleži »nepriseljencev« so bili v 104 mestnih območjih razporeje-
ni od zgolj 41,3 % v Piranu do 91,5 odstotnega deleža v Žireh. Na gra-
fikonu (Slika 47) so z modrimi črtkanimi črtami označene mejne vred-
nosti deležev »nepriseljencev«, in sicer v razmiku desetih odstotkov od
50 % v zgornjem desnem kotu do 90 % v spodnjem levem. Pod oznako za
80 % je 21 mestnih območij, kar je približno petina. Med njimi ni ne sre-
dnje velikih ne velikih mest. Večinoma gre za manjše, pogosto bolj od-
maknjene industrijske kraje, kot so že omenjena naselja Žiri, Železniki,
Cerkno, Mozirje in nenazadnje tudi Idrija ter Šmartno pri Litiji. Niz-
ki deleži priseljencev so značilni tudi za obrobnejša območja, ki so ali pa
so bila do izgradnje avtoceste precej oddaljena od Ljubljane. Mestna ob-
močja z najnižjimi deleži priseljencev so tako na Koroškem Črna, Meži-
ca in Prevalje, v dravski dolini še Muta ter Radlje, v Pomurju pa Turniš-
če, Beltinci, Gornja Radgona in Radenci. Potem so tu še manjša mesta,
od katerih se vsaj nekatera nahajajo blizu večjih mest, a je v njih panož-
na struktura delovnih mest očitno taka, da ni bilo potreb po večjem šte-
vilu delavcev iz tujine oziroma z drugih območij Jugoslavije. V to skupi-
no bi lahko uvrstili Polzelo, Naklo, Šentjur, Trebnje, Zreče in Lenart v
Slovenskih goricah.
