Page 149 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 149
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije
149
Slika 46: Mestna območja glede na to, ali imajo večji delež priseljencev prve generacije ali de-
lež priseljencev druge in tretje generacije, ter odstopanje od povprečnih deležev za mestna ob-
močja skupaj.
Figure 46: Urban Areas According to the Prevailing Share of First or Second and Third Generation Im-
migrants and Divergence of Three Basic Population Groups According to Immigrant Status from Nati-
onal Average (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Odmaknjenost, gospodarska zaostalost v primerjavi z ostalo Sloveni-
jo in sorazmerno agrarni značaj Pomurja so najbrž razlogi za najbolj nepri-
seljenski značaj tamkajšnjih naselij, ki so statistično opredeljena za mestna
območja. Edina izjema je Lendava, ki je bila zaradi svoje industrije očitno
dovolj privlačna tudi za priseljevanje z območja zunaj Slovenije.
Na grafikonu (Slika 47) lahko vidimo, da je večina oznak za srednja in
velika mesta razporejena okrog povprečja za vsa mestna območja skupaj, ki
znaša 16,5 % priseljencev prve generacije, 19,7 % priseljencev druge in tret-
je generacije ter 63,8 % prebivalcev, ki niso priseljenci ali pa zanje ni moč
ugotoviti, ali to so ali ne. Oznaki za povprečje za Slovenijo in za druga na-
selja skupaj sta razporejeni v smeri proti koordinatnemu izhodišču, pri če-
mer je povprečje za druga naselja že tako nizko, da je bliže koordinatnemu
izhodišču že zelo malo oznak za majhna mesta. Velik razmik med oznaka-
mi za povprečja kaže na velike razlike med mestnimi in drugimi območji,
pa tudi, da je kljub vsemu še vedno kar nekaj manjših mestnih območij zelo
podobnih naseljem, ki niso opredeljena kot mesta. Oznake, ki prikazujejo
149
Slika 46: Mestna območja glede na to, ali imajo večji delež priseljencev prve generacije ali de-
lež priseljencev druge in tretje generacije, ter odstopanje od povprečnih deležev za mestna ob-
močja skupaj.
Figure 46: Urban Areas According to the Prevailing Share of First or Second and Third Generation Im-
migrants and Divergence of Three Basic Population Groups According to Immigrant Status from Nati-
onal Average (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Odmaknjenost, gospodarska zaostalost v primerjavi z ostalo Sloveni-
jo in sorazmerno agrarni značaj Pomurja so najbrž razlogi za najbolj nepri-
seljenski značaj tamkajšnjih naselij, ki so statistično opredeljena za mestna
območja. Edina izjema je Lendava, ki je bila zaradi svoje industrije očitno
dovolj privlačna tudi za priseljevanje z območja zunaj Slovenije.
Na grafikonu (Slika 47) lahko vidimo, da je večina oznak za srednja in
velika mesta razporejena okrog povprečja za vsa mestna območja skupaj, ki
znaša 16,5 % priseljencev prve generacije, 19,7 % priseljencev druge in tret-
je generacije ter 63,8 % prebivalcev, ki niso priseljenci ali pa zanje ni moč
ugotoviti, ali to so ali ne. Oznaki za povprečje za Slovenijo in za druga na-
selja skupaj sta razporejeni v smeri proti koordinatnemu izhodišču, pri če-
mer je povprečje za druga naselja že tako nizko, da je bliže koordinatnemu
izhodišču že zelo malo oznak za majhna mesta. Velik razmik med oznaka-
mi za povprečja kaže na velike razlike med mestnimi in drugimi območji,
pa tudi, da je kljub vsemu še vedno kar nekaj manjših mestnih območij zelo
podobnih naseljem, ki niso opredeljena kot mesta. Oznake, ki prikazujejo
