Page 152 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 152
Mestno prebivalstvo Slovenije
čja z bistveno nižjimi deleži »nepriseljencev«. Najbolj to velja za Jesenice s
samo 42,2 % »nepriseljencev« in s kar 96,6 % »jugoslovanskih« priseljen-
cev znotraj prve generacije. Ob le nekaj večjih deležih »nepriseljencev« so
imeli podobno prevladujočo »jugoslovansko« prvo generacijo še v Velenju,
Šoštanju, Postojni, Pivki, Tržiču in na Koroški Beli. Ob teh imenih je seve-
da logično sklepati, da so tako visoki deleži posledica potreb predvsem po
nižje ali nekvalificirani delovni sili v rudarstvu in industriji.
Rodnost
O pretekli rodnosti lahko posredno sklepamo po številu otrok, ki so jih ro-
dile ženske, pomemben pa je tudi delež žensk, ki (še) niso rodile. Na gra-
fikonu smo prikazali razmerje med dvema deležema za vsako mestno ob-
močje. Na abscisni osi je prikazan delež žensk, ki še niso rodile; delež je
152 izračunan od vseh, ki so bile 1. 1. 2011 stare 15 let in več. Na ordinatni osi
pa je prikazan delež žensk, ki so rodile tri otroke ali več; seveda je tudi ta
izračunan za starostni razred 15 let in več. Čeprav bi pričakovali, da bos-
ta deleža v obratnem sorazmerju (več žensk, ki niso rodile – manj žensk, ki
so rodile večje število otrok), korelacije med deležema praktično ni. Izraču-
nani koeficient korelacije je znašal zgolj -0,06. Bistveno večje so bile razlike
pri deležu žensk s tremi in z več rojenimi otroki. Ti deleži so bili razpore-
jeni v razponu od 8,0 % v Portorožu do 25,3 % v Žireh. Povprečni delež za
mestna območja je znašal le 11,4 %, kajti kar štiri od sedmih velikih mest
so imela ta delež manjši od desetine, preostala tri pa so bila tudi vsa pod 14
%. Slovensko povprečje je bilo za več kot odstotno točko nad to mejo (15,6
%), povprečje za druga naselja pa še precej više in je znašalo skoraj eno pe-
tino (19,9 %). Z deleži nad to vrednostjo je le peščica mestnih naselij. Žiri z
največjim deležem smo že navedli, poleg njih pa so v tej skupini še Železni-
ki, Vipava, Šmartno pri Litiji in Ribnica. Blizu povprečja za nemestna na-
selja so še nekatera manjša mesta (Muta, Beltinci, Turnišče) in nekaj več-
ji Logatec in Ajdovščina. Od naštetih naselij imata Šmartno pri Litiji in
Muta delež žensk, ki niso rodile, manjši od 24,2 %, kolikor je znašalo pov-
prečje za druga (nemestna) naselja. To povprečje je bilo za 1,7 odstotne toč-
ke manjše od slovenskega povprečja in za 3,2 od povprečja za mestna ob-
močja. Povprečni delež žensk brez otrok v vseh mestih skupaj je bil visok
predvsem zaradi Ljubljane, v kateri je bil skoraj tretjinski (32,4 %). Veliko
so k temu nedvomno prispevale tudi številne študentke, ki v času študija
živijo v Ljubljani. Pri Mariboru je bilo to manj izrazito, a je bil tudi v tem
univerzitetnem središču delež žensk, ki (še) niso rodile, nad povprečjem za
mestna območja, ki je znašalo 27,4 %. Nad tem povprečjem so bila na pri-
mer mestna območja Logatec in Škofja Loka (ob visokih deležih žensk z
čja z bistveno nižjimi deleži »nepriseljencev«. Najbolj to velja za Jesenice s
samo 42,2 % »nepriseljencev« in s kar 96,6 % »jugoslovanskih« priseljen-
cev znotraj prve generacije. Ob le nekaj večjih deležih »nepriseljencev« so
imeli podobno prevladujočo »jugoslovansko« prvo generacijo še v Velenju,
Šoštanju, Postojni, Pivki, Tržiču in na Koroški Beli. Ob teh imenih je seve-
da logično sklepati, da so tako visoki deleži posledica potreb predvsem po
nižje ali nekvalificirani delovni sili v rudarstvu in industriji.
Rodnost
O pretekli rodnosti lahko posredno sklepamo po številu otrok, ki so jih ro-
dile ženske, pomemben pa je tudi delež žensk, ki (še) niso rodile. Na gra-
fikonu smo prikazali razmerje med dvema deležema za vsako mestno ob-
močje. Na abscisni osi je prikazan delež žensk, ki še niso rodile; delež je
152 izračunan od vseh, ki so bile 1. 1. 2011 stare 15 let in več. Na ordinatni osi
pa je prikazan delež žensk, ki so rodile tri otroke ali več; seveda je tudi ta
izračunan za starostni razred 15 let in več. Čeprav bi pričakovali, da bos-
ta deleža v obratnem sorazmerju (več žensk, ki niso rodile – manj žensk, ki
so rodile večje število otrok), korelacije med deležema praktično ni. Izraču-
nani koeficient korelacije je znašal zgolj -0,06. Bistveno večje so bile razlike
pri deležu žensk s tremi in z več rojenimi otroki. Ti deleži so bili razpore-
jeni v razponu od 8,0 % v Portorožu do 25,3 % v Žireh. Povprečni delež za
mestna območja je znašal le 11,4 %, kajti kar štiri od sedmih velikih mest
so imela ta delež manjši od desetine, preostala tri pa so bila tudi vsa pod 14
%. Slovensko povprečje je bilo za več kot odstotno točko nad to mejo (15,6
%), povprečje za druga naselja pa še precej više in je znašalo skoraj eno pe-
tino (19,9 %). Z deleži nad to vrednostjo je le peščica mestnih naselij. Žiri z
največjim deležem smo že navedli, poleg njih pa so v tej skupini še Železni-
ki, Vipava, Šmartno pri Litiji in Ribnica. Blizu povprečja za nemestna na-
selja so še nekatera manjša mesta (Muta, Beltinci, Turnišče) in nekaj več-
ji Logatec in Ajdovščina. Od naštetih naselij imata Šmartno pri Litiji in
Muta delež žensk, ki niso rodile, manjši od 24,2 %, kolikor je znašalo pov-
prečje za druga (nemestna) naselja. To povprečje je bilo za 1,7 odstotne toč-
ke manjše od slovenskega povprečja in za 3,2 od povprečja za mestna ob-
močja. Povprečni delež žensk brez otrok v vseh mestih skupaj je bil visok
predvsem zaradi Ljubljane, v kateri je bil skoraj tretjinski (32,4 %). Veliko
so k temu nedvomno prispevale tudi številne študentke, ki v času študija
živijo v Ljubljani. Pri Mariboru je bilo to manj izrazito, a je bil tudi v tem
univerzitetnem središču delež žensk, ki (še) niso rodile, nad povprečjem za
mestna območja, ki je znašalo 27,4 %. Nad tem povprečjem so bila na pri-
mer mestna območja Logatec in Škofja Loka (ob visokih deležih žensk z
