Page 151 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 151
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije

danje Jugoslavije in tistih iz drugih držav 58 : 42, pri moških in 40 : 39 pri
ženskah. Delež priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije je bil tako med
prvo generacijo priseljencev le 54,7-odstoten. Pri Murski Soboti z nasled-
njim najmanjšim deležem je bil že 70 %. Manj kot tričetrtinski so bili še de-
leži v Gornji Radgoni in Radencih v Pomurju, v turističnem Portorožu in
industrijskih Račah ter na Ptuju kot edinem od regionalnih središč. Blizu
trem četrtinam sta bila še deleža v gorskih turističnih središčih Bledu in
Bovcu. Z izjemo Portoroža so bili to kraji z zelo majhnimi deleži priseljen-
cev (pod četrtino oziroma vsaj pod tremi desetinami).

151

Slika 48: Deleži »nepriseljencev« od vseh prebivalcev in deleži priseljencev z območja nekda-
nje Jugoslavije od vseh priseljencev prve generacije za mestna območja Slovenije 1. 1. 2011.
Figure 48: Share of Immigrants from the Region of Former Yugoslavia from all First Generation Immi-
grants Compared to Share of Non-Immigrants from Total Population in Slovenian Urban Areas (1. 1.
2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.

Skoraj povsem »jugoslovansko« so imeli prvo generacijo priseljencev
v Železnikih, kjer je bil delež priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije
med prvo generacijo kar 97,8-odstoten. To v praksi pomeni, da je bilo med
230 priseljenci prve generacije pet žensk, ki niso bile s tega območja. Že-
lezniki so bili tudi edino naselje z zelo visokim deležem »nepriseljencev«,
kjer so med priseljenci prve generacije tako občutno prevladovali priseljen-
ci z območja nekdanje Jugoslavije. Značilnejše je bilo to za mestna obmo-
   146   147   148   149   150   151   152   153   154   155   156