Page 154 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 154
Mestno prebivalstvo Slovenije
Zelo nizke deleže žensk brez otrok in srednje velike deleže žensk z več
otroki so imeli Murska Sobota, Celje in Sežana. Od teh bi Mursko Soboto
lahko uvrstili v isti tip kot Trbovlje, torej med naselja z izrazito prevladujo-
čim deležem žensk z enim do dvema otrokoma. Četrtina žensk je namreč
rodila enega, tretjina pa dva otroka. Delež žensk, ki so rodile enega ali dva
otroka je bil tako tudi tu tripetinski.
154
Slika 50: Starostnospecifične stopnje rodnosti za štiri izbrana mestna območja, mestna obmo-
čja skupaj in Slovenijo za obdobje 2009 do 2012, preračunano na letno raven.
Figure 50: Average Age Specific Fertility Rates (2009–2012) for Selected Urban Areas Compared to Ave-
rage for Urban Areas and National Average.
Mikropodatki: SURS, 2014.
Starostnospecifične stopnje rodnosti po mestnih območjih smo izraču-
nali za petletne starostne razrede žensk v rodni dobi. Tudi pri teh izraču-
nih smo uporabili podatke o številu živorojenih otrok za štiriletno obdob-
je od 2009 do 2012 in podatke o številu žensk glede na starost za 1. 1. 2011.
Stopnje smo preračunali na letno raven. Tako smo dejansko računali staro-
stnospecifične stopnje rodnosti s povprečnim letnim številom rojenih v na-
vedenem obdobju. To se nam je zdelo smiselno zaradi izravnavanja letnih
nihanj, ki so pri majhnem številu prebivalcev številnih mestnih območij
zelo velika in so posledica različnih naključnih dejavnikov.
Kako se veča vpliv naključnih dejavnikov z manjšanjem števila prebi-
valcev, se lepo vidi na grafikonu, ki prikazuje starostnospecifične stopnje
rodnosti za izbrana naselja (mestna območja Ljubljana, Maribor, Velenje in
Zelo nizke deleže žensk brez otrok in srednje velike deleže žensk z več
otroki so imeli Murska Sobota, Celje in Sežana. Od teh bi Mursko Soboto
lahko uvrstili v isti tip kot Trbovlje, torej med naselja z izrazito prevladujo-
čim deležem žensk z enim do dvema otrokoma. Četrtina žensk je namreč
rodila enega, tretjina pa dva otroka. Delež žensk, ki so rodile enega ali dva
otroka je bil tako tudi tu tripetinski.
154
Slika 50: Starostnospecifične stopnje rodnosti za štiri izbrana mestna območja, mestna obmo-
čja skupaj in Slovenijo za obdobje 2009 do 2012, preračunano na letno raven.
Figure 50: Average Age Specific Fertility Rates (2009–2012) for Selected Urban Areas Compared to Ave-
rage for Urban Areas and National Average.
Mikropodatki: SURS, 2014.
Starostnospecifične stopnje rodnosti po mestnih območjih smo izraču-
nali za petletne starostne razrede žensk v rodni dobi. Tudi pri teh izraču-
nih smo uporabili podatke o številu živorojenih otrok za štiriletno obdob-
je od 2009 do 2012 in podatke o številu žensk glede na starost za 1. 1. 2011.
Stopnje smo preračunali na letno raven. Tako smo dejansko računali staro-
stnospecifične stopnje rodnosti s povprečnim letnim številom rojenih v na-
vedenem obdobju. To se nam je zdelo smiselno zaradi izravnavanja letnih
nihanj, ki so pri majhnem številu prebivalcev številnih mestnih območij
zelo velika in so posledica različnih naključnih dejavnikov.
Kako se veča vpliv naključnih dejavnikov z manjšanjem števila prebi-
valcev, se lepo vidi na grafikonu, ki prikazuje starostnospecifične stopnje
rodnosti za izbrana naselja (mestna območja Ljubljana, Maribor, Velenje in
