Page 155 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 155
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 155
Koper) ter povprečne vrednosti za Slovenijo in za mestna območja skupaj.
Pri dveh milijonih prebivalcev, kolikor jih ima Slovenija, oziroma enem mi-
lijonu, kolikor jih imajo statistično opredeljena mestna območja, sta krivu-
lji, ki prikazujeta starostnospecifične stopnje rodnosti, brez večjih nihanj.
Od najnižjega starostnega razreda se počasi vzpenjata do starostnega razre-
da 20 let. Nato je rast bistveno hitrejša vse do starostnega razreda 28 let,
kjer se skoraj ustavi. Višek je pri obeh krivuljah v starostnem razredu 30 let.
Od tu naprej se potem krivulji sorazmerno hitro spuščata, kar pomeni, da
se z vsakim dodatnim letom starosti rodnost močno zmanjša.
Krivulja za mestna območja je nekoliko nižja in pomaknjena rahlo v
desno, kar pomeni, da je v mestnih območjih rodnost na splošno nekoliko
nižja, a je nadpovprečna v višjih starostnih razredih. Od starostnega razre-
da 32 let naprej je namreč krivulja mestnih območij nad krivuljo Slovenije.
Iz primerjave opisanih krivulj s krivuljami za štiri mestna območja
je razvidno večanje nihanj z manjšanjem velikosti mestnega območja. Pri
Ljubljani, s četrt milijona prebivalcev, in Mariboru, z okrog 100.000, so ta
nihanja še razmeroma majhna. Pri Velenju in Kopru, s približno desetkrat
manj prebivalci od Ljubljane, pa so že precej občutnejša.
Koprčanke so imele tako v starostnem razredu 29 let stopnjo rodno-
sti 104,4 otrok na 1.000 žensk, v naslednjem starostnem razredu pa samo
92,1. Sledi skok preko 111,6 do najvišje stopnje rodnosti 117,9 v starostnem
razredu 32 let. Toda že v naslednjem starostnem razredu rodnost pade na
samo 85,6 živorojenih otrok na 1.000 žensk, starih 33 let. Stopnje rodno-
sti pri Kopru tako rekoč od razreda do razreda nihajo med nad- in podpov-
prečnostjo in to tako glede na povprečje mestnih območij kot glede na pov-
prečje za Slovenijo. Pri Kopru je nekoliko prisotnejša nadpovprečnost na
levi strani in podpovprečnost na desni. Za Velenje, če odmislimo nihanja,
je bila značilna zgodnejša visoka rodnost. Tudi najvišja dosežena vrednost
138,2 je bila že v starostnem razredu 28 let in je sorazmerno visoko nad obe-
ma povprečjema. V tem pogledu je torej Velenje podobnejše nemestnim
naseljem kot mestom.
Precej drugačno podobo kaže Ljubljana, kjer je rodnost najbolj po-
maknjena v višje starostne razrede. Podobno velja tudi za Maribor, le da
je so bile v Ljubljani od starostnega razreda 30 let naprej precej višje stop-
nje rodnosti in tudi njena dva viška (125,5 in 125,1 v starostnih razredih 30
in 32 let) sta bila precej bliže slovenskemu (127,8) kot pri Mariboru in tudi
Kopru (oba pod 120,0).
Glede na zapisano je bilo torej pri manjših mestnih območjih edino
smiselno opraviti analizo s petletnimi starostnimi razredi ob že omenje-
nem izravnavanju medletnih razlik s štiriletnim povprečnim številom ži-
Koper) ter povprečne vrednosti za Slovenijo in za mestna območja skupaj.
Pri dveh milijonih prebivalcev, kolikor jih ima Slovenija, oziroma enem mi-
lijonu, kolikor jih imajo statistično opredeljena mestna območja, sta krivu-
lji, ki prikazujeta starostnospecifične stopnje rodnosti, brez večjih nihanj.
Od najnižjega starostnega razreda se počasi vzpenjata do starostnega razre-
da 20 let. Nato je rast bistveno hitrejša vse do starostnega razreda 28 let,
kjer se skoraj ustavi. Višek je pri obeh krivuljah v starostnem razredu 30 let.
Od tu naprej se potem krivulji sorazmerno hitro spuščata, kar pomeni, da
se z vsakim dodatnim letom starosti rodnost močno zmanjša.
Krivulja za mestna območja je nekoliko nižja in pomaknjena rahlo v
desno, kar pomeni, da je v mestnih območjih rodnost na splošno nekoliko
nižja, a je nadpovprečna v višjih starostnih razredih. Od starostnega razre-
da 32 let naprej je namreč krivulja mestnih območij nad krivuljo Slovenije.
Iz primerjave opisanih krivulj s krivuljami za štiri mestna območja
je razvidno večanje nihanj z manjšanjem velikosti mestnega območja. Pri
Ljubljani, s četrt milijona prebivalcev, in Mariboru, z okrog 100.000, so ta
nihanja še razmeroma majhna. Pri Velenju in Kopru, s približno desetkrat
manj prebivalci od Ljubljane, pa so že precej občutnejša.
Koprčanke so imele tako v starostnem razredu 29 let stopnjo rodno-
sti 104,4 otrok na 1.000 žensk, v naslednjem starostnem razredu pa samo
92,1. Sledi skok preko 111,6 do najvišje stopnje rodnosti 117,9 v starostnem
razredu 32 let. Toda že v naslednjem starostnem razredu rodnost pade na
samo 85,6 živorojenih otrok na 1.000 žensk, starih 33 let. Stopnje rodno-
sti pri Kopru tako rekoč od razreda do razreda nihajo med nad- in podpov-
prečnostjo in to tako glede na povprečje mestnih območij kot glede na pov-
prečje za Slovenijo. Pri Kopru je nekoliko prisotnejša nadpovprečnost na
levi strani in podpovprečnost na desni. Za Velenje, če odmislimo nihanja,
je bila značilna zgodnejša visoka rodnost. Tudi najvišja dosežena vrednost
138,2 je bila že v starostnem razredu 28 let in je sorazmerno visoko nad obe-
ma povprečjema. V tem pogledu je torej Velenje podobnejše nemestnim
naseljem kot mestom.
Precej drugačno podobo kaže Ljubljana, kjer je rodnost najbolj po-
maknjena v višje starostne razrede. Podobno velja tudi za Maribor, le da
je so bile v Ljubljani od starostnega razreda 30 let naprej precej višje stop-
nje rodnosti in tudi njena dva viška (125,5 in 125,1 v starostnih razredih 30
in 32 let) sta bila precej bliže slovenskemu (127,8) kot pri Mariboru in tudi
Kopru (oba pod 120,0).
Glede na zapisano je bilo torej pri manjših mestnih območjih edino
smiselno opraviti analizo s petletnimi starostnimi razredi ob že omenje-
nem izravnavanju medletnih razlik s štiriletnim povprečnim številom ži-
