Page 156 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 156
Mestno prebivalstvo Slovenije
vorojenih otrok. Razlike med mestnimi območji smo se odločili grafično
prikazati z razmerjem med starostnospecifičnima stopnjama rodnosti v
petletnih starostnih razredih od 25 do 29 ter od 30 do 34 let. To sta staro-
stna razreda, v katerih se pojavljajo najvišje starostnospecifične stopnje rod-
nosti. Pri mestnih območjih, kjer se večina rodnosti še vedno odvija pred
30 letom, je najvišja vrednost v nižjem od obeh starostnih razredov (na pri-
mer Velenje). Pri mestnih območjih, kjer je krivulja rodnosti že pomaknje-
na bolj v desno, pa je najvišja starostnospecifična stopnja rodnosti že v sta-
rostnem razredu od 30 do 34 let (na primer Ljubljana).
156
Slika 51: Starostno specifične stopnje rodnosti za starostna razreda od 25 do 29 ter od 30 do 34
let v mestnih območjih Slovenije za obdobje 2009 do 2012, preračunane na letno raven.
Figure 51: Average Age Specific Mortality Rate (2009–2012) for Age Group 25 to 29 Years Compared
with the Rate for Age Group 30 to 34 Years in Slovenian Urban Areas.
Mikropodatki: SURS, 2014.
Na grafikonu (Slika 51) položaj oznak za mestna območja pod modro
črtkano črto pomeni, da je bila stopnja rodnosti še vedno višja v nižjem od
obeh starostnih razredov. Nad črto je 45 oznak za mestna območja. Od ve-
likih mest premika rodnosti v višje starostne razrede ni bilo zaznati edino
pri že omenjenem Velenju. To mesto ima tudi skoraj enako razmerje med
obema starostnospecifičnima stopnjama rodnosti, kot je državno povpre-
čje.
V srednje velikih mestih so razlike med starostnima razredoma od 25
do 29 ter od 30 do 34 let v glavnem sorazmerno majhne in so oznake za ta
mesta pretežno razporejene zelo blizu črti, ki označuje enako stopnjo rod-
vorojenih otrok. Razlike med mestnimi območji smo se odločili grafično
prikazati z razmerjem med starostnospecifičnima stopnjama rodnosti v
petletnih starostnih razredih od 25 do 29 ter od 30 do 34 let. To sta staro-
stna razreda, v katerih se pojavljajo najvišje starostnospecifične stopnje rod-
nosti. Pri mestnih območjih, kjer se večina rodnosti še vedno odvija pred
30 letom, je najvišja vrednost v nižjem od obeh starostnih razredov (na pri-
mer Velenje). Pri mestnih območjih, kjer je krivulja rodnosti že pomaknje-
na bolj v desno, pa je najvišja starostnospecifična stopnja rodnosti že v sta-
rostnem razredu od 30 do 34 let (na primer Ljubljana).
156
Slika 51: Starostno specifične stopnje rodnosti za starostna razreda od 25 do 29 ter od 30 do 34
let v mestnih območjih Slovenije za obdobje 2009 do 2012, preračunane na letno raven.
Figure 51: Average Age Specific Mortality Rate (2009–2012) for Age Group 25 to 29 Years Compared
with the Rate for Age Group 30 to 34 Years in Slovenian Urban Areas.
Mikropodatki: SURS, 2014.
Na grafikonu (Slika 51) položaj oznak za mestna območja pod modro
črtkano črto pomeni, da je bila stopnja rodnosti še vedno višja v nižjem od
obeh starostnih razredov. Nad črto je 45 oznak za mestna območja. Od ve-
likih mest premika rodnosti v višje starostne razrede ni bilo zaznati edino
pri že omenjenem Velenju. To mesto ima tudi skoraj enako razmerje med
obema starostnospecifičnima stopnjama rodnosti, kot je državno povpre-
čje.
V srednje velikih mestih so razlike med starostnima razredoma od 25
do 29 ter od 30 do 34 let v glavnem sorazmerno majhne in so oznake za ta
mesta pretežno razporejene zelo blizu črti, ki označuje enako stopnjo rod-
