Page 157 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 157
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 157
nosti v obeh razredih. Večina oznak je nad črto, od treh, ki so pod njo, pa za
Trbovlje in Jesenice zgoraj zapisano ne velja. V teh dveh mestih je bila sto-
pnja rodnosti v nižjem od obeh obravnavanih starostnih razredov precej
višja kot v višjem. Na Jesenicah so imele ženske v starostnem razredu od 25
do 29 let stopnjo rodnosti 117,5, kar je več od državnega povprečja, v nas-
lednjem starostnem razredu pa samo 82,7 na 1.000 žensk, kar je krepko pod
povprečjem tudi za nemestna naselja. Na nasprotni strani je izjema Nova
Gorica, kjer je stopnja rodnosti v starostnem razredu od 30 do 34 let že za
26,9 presegala stopnjo rodnosti v nižjem razredu. To je skoraj toliko kot
pri Ljubljani (30,4). Ta je med velikimi mesti podobna izjemna kot Nova
Gorica med srednjimi. Oznake za velika mesta so namreč tudi v glavnem
razmeščene sorazmerno blizu črte enakosti stopenj rodnosti v obeh staro-
stnih razredih, le da so, za razliko od oznak za srednja, od te črte v glavnem
za spoznanje bolj oddaljena in seveda nad njo. Premik rodnosti v višjo sta-
rost je torej značilnejši za večja mesta, kar še posebej velja za naše največ-
je mesto. V manjši meri je ta premik opazen pri srednje velikih mestih, pri
majhnih pa ima večina (55 od 88) oznake pod črto enakosti, kar pomeni,
da je v njih najvišja rodnost še vedno v starostnem razredu od 25 do 29 let.
Največje so razlike med stopnjama rodnosti prav pri majhnih mestnih ob-
močjih in to tudi pri presežku višjega starostnega razreda nad nižjim. Naj-
večji presežek višjega starostnega razreda (od 30 do 34) nad nižjim (od 25
do 29) je bil v Tolminu in Žalcu, kjer je bila v nižjem starostnem razredu
stopnja rodnosti le 87,2 oziroma 78,4, v višjem pa kar 130,8 oziroma 123,7.
Razlika je bila torej v obeh primerih večja od 40 rojenih otrok na 1.000
žensk te starosti (oznaki nad zgornjo zeleno črtkano črto). Nekaj manjše, a
še vedno visoke so bile te razlike v Solkanu, Naklem in Idriji. Bistveno viš-
ji so bili presežki stopenj rodnosti nižjega nad stopnjami višjega starostne-
ga razreda. V Šempetru v Savinjski dolini so znašali kar 70 otrok na 1.000
žensk (159,5 otrok na 1.000 žensk v starosti od 25 do 29 let in samo 89,0 v
naslednjem starostnem razredu). Muta, Kranjska Gora, Naklo in Šmartno
pri Litiji so še preostala mesta s presežkom, večjim od 50. Seveda gre v vseh
teh primerih za sorazmerno majhna naselja in velja takšne velike razlike
pripisati naključnim dejavnikom, ki jih ni bilo mogoče odpraviti niti s tem,
da smo računali s povprečji za štiriletno obdobje.
Na grafikonu smo z rdečimi črtkanimi črtami prikazali še razlike v
velikosti vsote rodnosti v obeh starostnih razredih skupaj. Korelacija med
celotno stopnjo rodnosti in seštevkom stopenj rodnosti za oba prikazana
starostna razreda je zelo visoka (0,9), kar pomeni, da položaj oznak bliže
koordinatnemu izhodišču oziroma bliže spodnjemu levemu kotu grafiko-
na z veliko verjetnostjo nakazuje tudi zelo nizko celotno stopnjo rodnosti,
bližje zgornjemu desnemu kotu pa visoko.
nosti v obeh razredih. Večina oznak je nad črto, od treh, ki so pod njo, pa za
Trbovlje in Jesenice zgoraj zapisano ne velja. V teh dveh mestih je bila sto-
pnja rodnosti v nižjem od obeh obravnavanih starostnih razredov precej
višja kot v višjem. Na Jesenicah so imele ženske v starostnem razredu od 25
do 29 let stopnjo rodnosti 117,5, kar je več od državnega povprečja, v nas-
lednjem starostnem razredu pa samo 82,7 na 1.000 žensk, kar je krepko pod
povprečjem tudi za nemestna naselja. Na nasprotni strani je izjema Nova
Gorica, kjer je stopnja rodnosti v starostnem razredu od 30 do 34 let že za
26,9 presegala stopnjo rodnosti v nižjem razredu. To je skoraj toliko kot
pri Ljubljani (30,4). Ta je med velikimi mesti podobna izjemna kot Nova
Gorica med srednjimi. Oznake za velika mesta so namreč tudi v glavnem
razmeščene sorazmerno blizu črte enakosti stopenj rodnosti v obeh staro-
stnih razredih, le da so, za razliko od oznak za srednja, od te črte v glavnem
za spoznanje bolj oddaljena in seveda nad njo. Premik rodnosti v višjo sta-
rost je torej značilnejši za večja mesta, kar še posebej velja za naše največ-
je mesto. V manjši meri je ta premik opazen pri srednje velikih mestih, pri
majhnih pa ima večina (55 od 88) oznake pod črto enakosti, kar pomeni,
da je v njih najvišja rodnost še vedno v starostnem razredu od 25 do 29 let.
Največje so razlike med stopnjama rodnosti prav pri majhnih mestnih ob-
močjih in to tudi pri presežku višjega starostnega razreda nad nižjim. Naj-
večji presežek višjega starostnega razreda (od 30 do 34) nad nižjim (od 25
do 29) je bil v Tolminu in Žalcu, kjer je bila v nižjem starostnem razredu
stopnja rodnosti le 87,2 oziroma 78,4, v višjem pa kar 130,8 oziroma 123,7.
Razlika je bila torej v obeh primerih večja od 40 rojenih otrok na 1.000
žensk te starosti (oznaki nad zgornjo zeleno črtkano črto). Nekaj manjše, a
še vedno visoke so bile te razlike v Solkanu, Naklem in Idriji. Bistveno viš-
ji so bili presežki stopenj rodnosti nižjega nad stopnjami višjega starostne-
ga razreda. V Šempetru v Savinjski dolini so znašali kar 70 otrok na 1.000
žensk (159,5 otrok na 1.000 žensk v starosti od 25 do 29 let in samo 89,0 v
naslednjem starostnem razredu). Muta, Kranjska Gora, Naklo in Šmartno
pri Litiji so še preostala mesta s presežkom, večjim od 50. Seveda gre v vseh
teh primerih za sorazmerno majhna naselja in velja takšne velike razlike
pripisati naključnim dejavnikom, ki jih ni bilo mogoče odpraviti niti s tem,
da smo računali s povprečji za štiriletno obdobje.
Na grafikonu smo z rdečimi črtkanimi črtami prikazali še razlike v
velikosti vsote rodnosti v obeh starostnih razredih skupaj. Korelacija med
celotno stopnjo rodnosti in seštevkom stopenj rodnosti za oba prikazana
starostna razreda je zelo visoka (0,9), kar pomeni, da položaj oznak bliže
koordinatnemu izhodišču oziroma bliže spodnjemu levemu kotu grafiko-
na z veliko verjetnostjo nakazuje tudi zelo nizko celotno stopnjo rodnosti,
bližje zgornjemu desnemu kotu pa visoko.
