Page 158 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 158
Mestno prebivalstvo Slovenije
Pod najnižjo rdečo črtkano črto ali pa zelo blizu te črte so oznake za
mestna območja z zelo majhno celotno stopnjo rodnosti. Prva skupina
oznak prikazuje vrednosti za Lendavo, Črno na Koroškem in Portorož. Pri
teh je bila rodnost zelo nizka, hkrati pa tudi že pomaknjena v višjo starost.
V Piranu, kot četrtem mestnem območju pod najnižjo rdečo črtkano črto,
je bila najvišja stopnja rodnosti še vedno v starostnem razredu od 25 do 29
let, prav tako tudi v Turnišču, s sicer sploh najnižjo celotno stopnjo rodno-
sti (ta je bila pod 1,0 otroka na žensko v rodni dobi). Oznaka za Turnišče
je bila sicer že malo nad najnižjo rdečo črtkano črto, ker je seštevek stopenj
rodnosti v obravnavanih dveh starostnih razredih presegal vrednost 150,
sodilo pa je v skupino petih mest z izrazito nizkimi stopnjami celotne rod-
nosti (vrednosti med 0,99 in 1,09).
Od srednje velikih mest je bila najnižja celotna stopnja rodnosti v Mur-
158 ski Soboti (1,27), s tem, da sta bili stopnji rodnosti v obeh prikazanih staro-
stnih razredih skoraj enaki (položaj oznake zelo blizu modre črtkane črte).
Od velikih mest je po nizki rodnosti izstopal Maribor s celotno stopnjo
rodnosti 1,31, stopnja rodnosti v starostnem razredu od 25 do 29 let je bila
85,7, v naslednjem pa 94,5.
Nad najvišjo rdečo črtkano črto sta oznaki za Naklo in Vipavo, a je bila
po celotni stopnji rodnosti pred obema Ajdovščina (2,14), ki spada v sku-
pino treh naselij, ki so na sredi med zgornjima rdečima črtkanima črtama
(poleg nje še Logatec in Trebnje). Šenčur, Železniki, Žiri in Bled pa sestav-
ljajo preostalo (gorenjsko) četverico, katerih oznake so tako kot oznaka za
Šmartno pri Litiji zelo blizu (ali že skoraj na) črti, ki označuje seštevek 250
s celotno rodnostjo okoli 1,70. To je sicer manj kot pri Kamniku (1,87) in
Novem mestu (1,80), ki sta pod to črto. To pomeni, da ti dve naselji sodi-
ta v skupino tistih, pri katerih celotna rodnost ni tako zelo osredotočena v
starostnih razredih, kjer je sicer največja, ampak je nekoliko enakomerne-
je porazdeljena po starosti.
Med srednje velikimi in velikimi mesti so najvišje oziroma najbliže
črtkani črti, ki označuje seštevek 250, oznake za Kamnik, Škofjo Loko in
Novo mesto. Najvišje je oznaka za Kamnik, kjer je bila tudi najvišja sto-
pnja celotne rodnosti (1,87), medtem ko je ta v Škofji Loki 1,62 in v No-
vem mestu 1,80, kar je sicer največ med vsemi velikimi mesti. Višja od dr-
žavnega povprečja (1,57) je bila celotna rodnost še v Kranju (1,64), medtem
ko je bila v Celju in Velenju praktično enaka državnemu povprečju. Celot-
na rodnost v Ljubljani je bila že skoraj za desetinko nižja (1,49), še nekoli-
ko bolj pri Kopru (1,42), najnižja med velikimi mesti pa je bila v Mariboru
(1,31). Celotna stopnja rodnosti za prebivalstvo vseh mestnih območij sku-
paj je bila 1,50, za prebivalstvo vseh drugih naselij skupaj pa 1,64. Mestna
Pod najnižjo rdečo črtkano črto ali pa zelo blizu te črte so oznake za
mestna območja z zelo majhno celotno stopnjo rodnosti. Prva skupina
oznak prikazuje vrednosti za Lendavo, Črno na Koroškem in Portorož. Pri
teh je bila rodnost zelo nizka, hkrati pa tudi že pomaknjena v višjo starost.
V Piranu, kot četrtem mestnem območju pod najnižjo rdečo črtkano črto,
je bila najvišja stopnja rodnosti še vedno v starostnem razredu od 25 do 29
let, prav tako tudi v Turnišču, s sicer sploh najnižjo celotno stopnjo rodno-
sti (ta je bila pod 1,0 otroka na žensko v rodni dobi). Oznaka za Turnišče
je bila sicer že malo nad najnižjo rdečo črtkano črto, ker je seštevek stopenj
rodnosti v obravnavanih dveh starostnih razredih presegal vrednost 150,
sodilo pa je v skupino petih mest z izrazito nizkimi stopnjami celotne rod-
nosti (vrednosti med 0,99 in 1,09).
Od srednje velikih mest je bila najnižja celotna stopnja rodnosti v Mur-
158 ski Soboti (1,27), s tem, da sta bili stopnji rodnosti v obeh prikazanih staro-
stnih razredih skoraj enaki (položaj oznake zelo blizu modre črtkane črte).
Od velikih mest je po nizki rodnosti izstopal Maribor s celotno stopnjo
rodnosti 1,31, stopnja rodnosti v starostnem razredu od 25 do 29 let je bila
85,7, v naslednjem pa 94,5.
Nad najvišjo rdečo črtkano črto sta oznaki za Naklo in Vipavo, a je bila
po celotni stopnji rodnosti pred obema Ajdovščina (2,14), ki spada v sku-
pino treh naselij, ki so na sredi med zgornjima rdečima črtkanima črtama
(poleg nje še Logatec in Trebnje). Šenčur, Železniki, Žiri in Bled pa sestav-
ljajo preostalo (gorenjsko) četverico, katerih oznake so tako kot oznaka za
Šmartno pri Litiji zelo blizu (ali že skoraj na) črti, ki označuje seštevek 250
s celotno rodnostjo okoli 1,70. To je sicer manj kot pri Kamniku (1,87) in
Novem mestu (1,80), ki sta pod to črto. To pomeni, da ti dve naselji sodi-
ta v skupino tistih, pri katerih celotna rodnost ni tako zelo osredotočena v
starostnih razredih, kjer je sicer največja, ampak je nekoliko enakomerne-
je porazdeljena po starosti.
Med srednje velikimi in velikimi mesti so najvišje oziroma najbliže
črtkani črti, ki označuje seštevek 250, oznake za Kamnik, Škofjo Loko in
Novo mesto. Najvišje je oznaka za Kamnik, kjer je bila tudi najvišja sto-
pnja celotne rodnosti (1,87), medtem ko je ta v Škofji Loki 1,62 in v No-
vem mestu 1,80, kar je sicer največ med vsemi velikimi mesti. Višja od dr-
žavnega povprečja (1,57) je bila celotna rodnost še v Kranju (1,64), medtem
ko je bila v Celju in Velenju praktično enaka državnemu povprečju. Celot-
na rodnost v Ljubljani je bila že skoraj za desetinko nižja (1,49), še nekoli-
ko bolj pri Kopru (1,42), najnižja med velikimi mesti pa je bila v Mariboru
(1,31). Celotna stopnja rodnosti za prebivalstvo vseh mestnih območij sku-
paj je bila 1,50, za prebivalstvo vseh drugih naselij skupaj pa 1,64. Mestna
