Page 159 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 159
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 159
območja so dosegala vrednosti v razponu od 0,99 (Turnišče) do 2,14 (Aj-
dovščina). Mesta, predvsem največji dve, imajo na splošno nižjo rodnost od
nemestnih naselij. Predvsem za večja velja tudi, da je višek rodnosti v staro-
stnem razredu od 30 do 34 let, medtem ko je pri manjših mestih pogosteje
v starostnem razredu od 25 do 29 let.
Smrtnost
Pri analizi smrtnosti po mestnih območjih smo se v glavnem omejili na
analizo v starostnih razredih od 0 do 64 let ter 65 let in več. Najnižja skup-
no stopnjo smrtnosti v prvem od obeh starostnih razredov je bila v Bo-
rovnici in je znašala 1,1. V starejšem starostnem razredu je bila najnižja
stopnja v Litiji (24,9 umrlih na 1.000 prebivalcev te starosti). Splošna sto-
pnja smrtnosti oziroma mortaliteta pa je bila najnižja v Ivančni Gorici in
je znašala zgolj 4,9 umrlih na 1.000 prebivalcev. Na drugi strani je bila naj-
višja stopnja smrtnosti v razredu mlajših od 65 let v Radencih in to 4,6,
kar je več kot štirikrat več kot v Borovnici. Tako po stopnji smrtnosti sta-
rejših kot po splošni stopnji smrtnosti so izstopale Štore s kar 114,4 umr-
lih na 1.000 v starostnem razredu 65 let in več, kar je tudi splošno stopnjo
smrtnosti potisnilo na neverjetnih 27,8 umrlih na 1.000 prebivalcev. Vred-
nost je res izjemno visoka, kljub dejstvu, da je v Štorah dom starejših obča-
nov in da so poleg tega tam še varovana stanovanja za starejše, zaradi česar
je zastopanost starejšega prebivalstva precej nadpovprečna. Lokacijski ko-
ličniki za 65 let in več stare prebivalce, ki smo jih izračunali glede na raz-
poreditev celotnega prebivalstva za posamezno leto, so bili od leta 2009
do 2013:
• 2009: 1,82,
• 2010: 1,74,
• 2011: 2,23,
• 2012: 2,61, in
• 2013: 2,19.
Zastopanost najstarejših prebivalcev je bila torej okrog dvakrat večja,
kot bi pričakovali glede na delež prebivalstva Štor v celotnem slovenskem
prebivalstvu.
Povprečne vrednosti za mestna območja skupaj, za druga naselja skupaj
in za Slovenijo kažejo, da je splošna stopnja smrtnosti res večja v mestnih
območjih kot v drugih naseljih, a je to predvsem zaradi nekoliko večje smr-
tnosti starejših. Pri umrlih, ki so bili mlajši od 65 let, so imela namreč dru-
ga naselja skupaj stopnjo umrljivosti 2,4. Slovensko povprečje je bilo rahlo
območja so dosegala vrednosti v razponu od 0,99 (Turnišče) do 2,14 (Aj-
dovščina). Mesta, predvsem največji dve, imajo na splošno nižjo rodnost od
nemestnih naselij. Predvsem za večja velja tudi, da je višek rodnosti v staro-
stnem razredu od 30 do 34 let, medtem ko je pri manjših mestih pogosteje
v starostnem razredu od 25 do 29 let.
Smrtnost
Pri analizi smrtnosti po mestnih območjih smo se v glavnem omejili na
analizo v starostnih razredih od 0 do 64 let ter 65 let in več. Najnižja skup-
no stopnjo smrtnosti v prvem od obeh starostnih razredov je bila v Bo-
rovnici in je znašala 1,1. V starejšem starostnem razredu je bila najnižja
stopnja v Litiji (24,9 umrlih na 1.000 prebivalcev te starosti). Splošna sto-
pnja smrtnosti oziroma mortaliteta pa je bila najnižja v Ivančni Gorici in
je znašala zgolj 4,9 umrlih na 1.000 prebivalcev. Na drugi strani je bila naj-
višja stopnja smrtnosti v razredu mlajših od 65 let v Radencih in to 4,6,
kar je več kot štirikrat več kot v Borovnici. Tako po stopnji smrtnosti sta-
rejših kot po splošni stopnji smrtnosti so izstopale Štore s kar 114,4 umr-
lih na 1.000 v starostnem razredu 65 let in več, kar je tudi splošno stopnjo
smrtnosti potisnilo na neverjetnih 27,8 umrlih na 1.000 prebivalcev. Vred-
nost je res izjemno visoka, kljub dejstvu, da je v Štorah dom starejših obča-
nov in da so poleg tega tam še varovana stanovanja za starejše, zaradi česar
je zastopanost starejšega prebivalstva precej nadpovprečna. Lokacijski ko-
ličniki za 65 let in več stare prebivalce, ki smo jih izračunali glede na raz-
poreditev celotnega prebivalstva za posamezno leto, so bili od leta 2009
do 2013:
• 2009: 1,82,
• 2010: 1,74,
• 2011: 2,23,
• 2012: 2,61, in
• 2013: 2,19.
Zastopanost najstarejših prebivalcev je bila torej okrog dvakrat večja,
kot bi pričakovali glede na delež prebivalstva Štor v celotnem slovenskem
prebivalstvu.
Povprečne vrednosti za mestna območja skupaj, za druga naselja skupaj
in za Slovenijo kažejo, da je splošna stopnja smrtnosti res večja v mestnih
območjih kot v drugih naseljih, a je to predvsem zaradi nekoliko večje smr-
tnosti starejših. Pri umrlih, ki so bili mlajši od 65 let, so imela namreč dru-
ga naselja skupaj stopnjo umrljivosti 2,4. Slovensko povprečje je bilo rahlo
